Četrtek, 11. 1. 2024, 22.58
9 mesecev, 3 tedne
Pravni nasvet
Ali lahko kar zakurimo na vrtu?
Zanima me, ali lahko na svojem vrtu brez sosedovega dovoljenja zanetim ogenj? Kaj vse moram upoštevati? Boštjan C.
Pravnik na dlani odgovarja:
Slovenci smo zelo naklonjeni prirejanju piknikov. Na piknikih seveda ne sme manjkati žar, ki ima nujno posledico – kurjenje. Obstaja uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki ureja prav področje kurjenja v naravi.
Uredba določa ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju in dodatne ukrepe varstva pred požarom ter opazovanje in obveščanje ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja.
V obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je kurjenje v izrednih primerih dovoljeno v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča. Seveda vam v takih primerih kurjenje vsekakor odsvetujemo.
Uredba določa, da je zaradi varstva pred požarom v naravnem okolju za kurjenje treba urediti kurišče ali seveda imeti primerno napravo za kurjenje, kot je žar.
Kurišče je treba urediti tako, da se obda z negorljivim materialom – na primer kamenjem – v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba, očiščeno vseh gorljivih stvari. V primeru, da veter piha s povprečno hitrostjo, ki je večja od 20 kilometrov na uro, ali ob sunkih vetra, ki so močnejši od 40 kilometrov na uro, se ne sme kuriti oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.
Ob kurjenju nastaja tudi dim ali celo imisije drugih plinov. Ponekod v domovih še vedno kurijo odpadke lesa ali ostanke drugih, celo nevarnih odpadkov. Tak dim je lahko zelo moteč za sosede, zelo smrdi in dela škodo okolju ter posledično tudi tistemu, ki kuri.
Tako kurjenje, ki oddaja prepovedane imisije, ureja stvarnopravni zakonik, in sicer predvsem v 75. členu, ki govori o prepovedanih imisijah. Besedilo tega člena določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi njegove nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Enako velja za hrup.