Ponedeljek, 4. 12. 2017, 4.21
2 leti, 3 mesece
400 tisoč razlogov za poslovanje v Republiki Srbski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
37
Republika Srbska je v zadnjem obdobju novi Ciper za slovenske podjetnike. Zaradi ugodne davčne zakonodaje se predvsem v Banjaluko odpravlja vse več podjetnikov, ki tam odpirajo svoja podjetja. Utajevanje davkov in izigravanje slovenskih pravil? Po mnenju strokovnjakov za davke ne. Večina poslov je povsem zakonitih.
Rok Snežič, številni ga imenujejo tudi doktor davčnih utaj, je namreč doktor znanosti, že leta posluje v Republiki Srbski. Pojasni, zakaj je ta del Bosne in Hercegovine tako privlačen za slovenske poslovneže. Predvsem zaradi bližine. Iz Maribora v Banjaluko se pride v slabih treh urah. A glavni razlog je v njihovi davčni politiki. "Davek na dobiček je tam desetodstoten, v Sloveniji pa vam država pobere 20 odstotkov, za rezidente Republike Srbske pa tudi kapitalski dobiček ni obdavčen."
"Raje se jaz vozim z jahto, kot da dokapitaliziram banke"
Snežič pojasni: "Če v Bosni zaslužiš milijon evrov in si hkrati rezident, ti država vzame samo deset odstotkov in ostane ti 900 tisoč evrov, v Sloveniji od zasluženega milijona po pobranih davščinah ostane okoli 550 tisoč evrov. Imate vsaj 400 tisoč razlogov, da postanete rezident Republike Srbske."
V Sloveniji v primerjavi z BiH država namreč podjetnikom pri izplačilu dobička še dodatno odmeri plačilo davka. Snežič doda: "Raje se vozim z jahto in dobrimi avtomobili, kot da kupujem falcone in dokapitaliziram banke, ki jih je pokradla politika, ki od mene zahteva denar za reševanje."
Koliko Slovencev posluje v Republiki Srbski?
Vse več podjetnikov zaradi ugodne davčne politike odpira podjetja v Republiki Srbski, pove Snežič, a koliko jih je resnično lastnikov, je težko reči, saj jih 90 odstotkov ni tamkajšnjih rezidentov in bi morali plačevati davke še v Sloveniji. Ti navadno pridejo na primer v Banjaluko, kjer jim odvetniki odprejo podjetje, kot lastnik podjetja pa je vpisan Bosanec "za pet tisoč evrov na leto", poudari Snežič. Pri čemer so direktorji podjetij večinoma tisti, za katere se podjetje odpre.
Tudi Snežič je prokurist podjetja, ni pa lastnik, ker, kot pove, "dam raje na leto pet tisoč evrov Bosancu kot 25 odstotkov dohodka državi". Ob tem je treba poudariti, da odpiranje podjetij in poslovanje v tujih državah ali prek tujine, kjer je davčna politika ugodnejša, ni nezakonito. Nezakonito bi bilo, če bi se rezidenti Slovenije izogibali plačevanju davkov doma.
Po Fursu Slovenci v Republiki Srbski nimajo podjetij
Lastniki podjetij, ki jih v Republiki Srbski odprejo tujci, so, kot rečeno, v večini primerov državljani Bosne, in to je bržčas razlog, da slovenska finančna uprava med podjetji Slovencev v davčnih oazah za Republiko Srbsko nima podatkov, da bi tam imel podjetje kakšen Slovenec.
Po zadnjih podatkih Fursa ima 25 Slovencev podjetja na Cipru, sedem v Panami, šest v Gibraltarju, pet Slovencev je odprlo podjetja v Liechtensteinu, dva na Sejšelih ter po eden v Jerseyju in na Nizozemskih Antilih.
Na Fursu na vprašanje, na kakšen način bi se lahko borili proti temu, da posamezniki odpirajo podjetja v krajih z ugodnejšo davčno politiko, odgovarjajo, da na sistemska vprašanja ne odgovarjajo. Tudi gospodarsko ministrstvo je brez odgovora, ker gospodarske družbe Slovencev v tujini ne spadajo v njihov resor, ampak je to v pristojnosti ministrstva za finance.
Zapleteno pobiranje davkov
Finančno ministrstvo pa je jasno, da se je do zdaj že ogromno naredilo, da bi država od Slovencev pobrala čim več davkov, tudi od tistih, ki poslujejo v tujini. Ob tem pa na ministrstvu izpostavljajo, da je pri tem nujno, da sodeluje vsa EU. Odgovor o konkretnih ukrepih objavljamo v okvirčku.
Za boj proti tovrstnim praksam sta ključnega pomena skupen dogovor in sodelovanje med državami. Zato Slovenija veliko pozornost in angažma posveča aktivnostim na mednarodnem področju, ki so izrednega pomena in tudi predpogoj za učinkovit skupen boj in boj vsake posamezne države proti strategijam davčnega planiranja, ki izkoriščajo pomanjkljivosti in neskladja davčnih predpisov na način, da umetno alocirajo obdavčljive dobičke v jurisdikcije, v katerih ne poteka nobena ekonomska aktivnost podjetja in kjer je nizka ali ničelna obdavčitev.
V slovenski pravni red smo v zadnjih letih implementirali pomembne spremembe na področju sodelovanja z obvezno avtomatično izmenjavo informacij, ki omogoča zaznavo davčnih nepravilnosti, s katerimi davčni organi v posamezni državi predhodno niso bili seznanjeni. Poleg tega je deloma že realizirana, deloma pa je v teku, implementacija (uzakonjenje v nacionalni zakonodaji) štirih minimalnih standardov BEPS (preprečevanje škodljivih davčnih praks, preprečitve zlorab sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, avtomatična izmenjava poročil po državah in učinkovitejše reševanje davčnih sporov). Do konca leta 2018 bo v slovenski pravni red implementirana tudi lani sprejeta Direktiva o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Čeprav se morda zdi implementacija vseh teh ukrepov v nacionalno zakonodajo nekoliko abstraktna ali nepomembna, pa je boj s tovrstnimi praksami posamezne države brez teh ukrepov lahko zelo otežen in manj učinkovit.No, nekdanji šef finančne uprave Ivan Simič je prepričan, da bi država lahko do denarja od davkov prišla bolj preprosto. "Vsa nakazila gredo prek Banke Slovenije, in če se opazi kaj nenavadnega, se k temu poslovnežu preprosto pošlje inšpektorja, potem pa on ugotovi, ali je šlo za kaj nezakonitega ali je vse čisto." A za takšno učinkovitost je potrebna volja, doda Simič.
"Boj EU proti davčnim oazam pesek v oči ljudem"
Glede skupnega boja EU proti davčnim oazam pa tako Simič kot Snežič trdita, da gre samo za populizem in metanje peska v oči. Snežič je prepričan, da bi morala EU izključiti Ciper in Malto iz Unije, če bi res bila za tak boj proti davčnim oazam, pa tega ne stori.
Simič pa pojasni, da EU tehta, ali dovoliti manj razvitim državam ugodnejšo davčno politiko, s katero privabljajo tuje vlagatelje in posledično tudi denar, ali pa jim to preprečiti in jih potem subvencionirati z denarjem iz evropskega proračuna.
Zakaj ne bi bil kakšen voznik formule ena rezident Slovenije?
Oba sogovornika pa se strinjata, da bi bistveno manj Slovencev poslovalo prek podjetij v tujini, če bi bile dajatve pri nas nižje. Simič predlaga, da bi bilo treba znižati davek na dobiček in dohodnino. S tem bi po njegovem mnenju tudi Slovenija lahko privabljala tujce. "Zakaj ne bi bil kakšen voznik formule ena rezident Slovenije," se sprašuje in pojasni, da bi po večini evropskih dirk lahko bil tak dirkač že nekaj ur po dirki doma, a se za Slovenijo zaradi visokih dajatev ne odločajo.
Tudi Snežič meni, da bi z nižjimi davki v Sloveniji lahko imeli več. "Bosna ima zaradi nizkih davkov vse več tujih naložb, ki prinesejo delovna mesta in denar, ob tem pa še zagotovo poberejo tistih deset odstotkov davka, saj se jim skoraj nihče ne izogiba."
37