Sreda, 4. 7. 2018, 10.53
5 let, 9 mesecev
Poletni dan
Ko brezskrbno sončenje postane nočna mora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Poletje je čas, ko sta naš obraz in telo najbolj izpostavljena soncu. Čeprav so majhne količine UV-žarkov za naš organizem koristne, saj sodelujejo pri nastajanju vitamina D, ki je nujen za rast in razvoj naših kosti, pa neprimerna zaščita in prekomerno izpostavljanje soncu lahko povzročita številne zdravstvene težave. Nekatere, najbolj znane posledice sončenja so vidne takoj, določene pa se pokažejo čez čas, mine lahko tudi nekaj let.
Kot po besedah prim. mag. Ane Benedičič, predstavnice združenja slovenskih dermatovenerologov, v poročilu Strokovnega srečanja Nevarnosti UV-sevanja navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se nekatere posledice UV-sevanja na koži pokažejo le pri posameznikih. Sem med drugim spadajo koprivnica, polimorfne erupcije po izpostavljanju svetlobi, različni fototoksični in fotoalergijski odzivi (lahko na zdravila), druge vrste občutljivosti na posamične dele sončnih sevanj in razvoj specifičnih na svetlobo odzivnih kožnih bolezni. Nekatere škodljive posledice pa se ob nezaščitenem izpostavljanju soncu pojavljajo pri številnih osebah in imajo velik populacijski pomen.
Opekline
Najpogostejše so sončne opekline, ki so izražene v različnih stopnjah. Rahlo opečena koža, kjer bolečine ne čutimo, močne opekline, kjer prihaja do tako hudih bolečin, da moramo včasih poseči celo po lupljenju kože, in mehurji zaradi sončnih opeklin. Pri le-teh je pomembno, da jih ne prebadate, saj se lahko ob tem tudi okužite.
Okvare oči
UV-sevanje škoduje tudi očem. Kratkotrajna izpostavljenost UVB-žarkom na roženici povzroči vnetje, dolgotrajnejša pa vezivne spremembe, dolgovalovno UVA-sevanje slabša vid zaradi kataraktne očesne leče in povzroča zgodnejše degeneracije rumene pege.
UV-sevanje povzroča karcinome kože vek in okolice oči ter očesne veznice in očesni melanom, medtem ko je siva mrena eden najpogostejših vzrokov slepote.
Alergije
Srbeči izpuščaji, mozoljčki, vodni mehurčki, pojav rdečih lis, koprivnice ali suhe kože so lahko znak alergij na sonce, znaki in simptomi pa se razlikujejo glede na to, katero vrsto alergije imate. Polimorfno svetlobno erupcijo imenujemo tudi zastrupitev s soncem. Znaki so srbečica in manjši mozoljčki bele do rumene barve na rdeči podlagi, pojavijo se tudi otekline ali bulice, vnetje krvnih žilic pa lahko povzroči, da koža pordi in oteče. Simptomi izginejo v nekaj dneh.
Aktinični prurigo je najpogostejši pri otrocih in mladih odraslih, simptomi pa vključujejo rdeče, izbočene kožne lise in srbeče bulice. Te se lahko razširijo tudi na predele kože, ki niso bili izpostavljeni soncu. Simptomi se začnejo kazati v poletnih mesecih in se izboljšajo do pozne jeseni.
Kronični aktinični dermatitis lahko povzroči tanke lise suhe, srbeče in vnete kože na obrazu, lasišču, zadnjem in stranskem delu vratu, zgornjem delu prsi in na zadnjem delu rok. podobni simptomom kontaktnega dermatitis. V nekaj minutah po izpostavljenosti sončnim žarkom pa se pojavi sončna urtikarija, ki najpogosteje prizadene starejše odrasle, razširi se po vsem telesu in vključuje koprivnico, srbečico in mehurje.
Moteno delovanje imunskega sistema
Če se pretirano izpostavljamo soncu, je naš organizem bolj dovzeten za razne okužbe, obolenja in maligne spremembe. Oslabljen imunski sistem pospeši morebitne že razvite bolezni.
Poslabšajo se lahko tudi herpes, norice, lupus in celo nekatere gensko pogojene bolezni.
Postarana in zgubana koža
Zagorela koža je sicer privlačna na pogled, a nič kaj zdrava. Pri čezmernem izpostavljanju soncu koža namreč postane trda, zgubana in uvela. Sonce vpliva tudi na njeno elastičnost, spremeni pa se tudi struktura kože, ki je na obrazu najbolj vidna v obliki velikih gub in povešenih lic. Nevarne so tudi pigmentne lise in luskasta koža, iz katerih se lahko razvije kožni rak.
Maligni in nemaligni melanom v Sloveniji
"Maligni melanom predstavlja med 5 in 10 % vseh kožnih rakov. V Sloveniji se kožni melanom uvršča po pogostosti na 7. mesto med vsemi vrstami rakov. Letno zboli skoraj 500 ljudi, umre pa jih nekaj več kot 100. Število zbolelih se vsako leto poveča za 4 %. Bolezen je nekoliko pogostejša v osrednji in zahodni Sloveniji.
Bistvenih razlik po spolu ni. Zbolevajo že mlajši od 30 let, se pa tveganje zvišuje s starostjo. Kožni melanom najpogosteje vznikne na trupu in okončinah. Prognoza melanoma je dobra, če se odkrije zgodaj, še preden se razširi v bezgavke ali oddaljene organe. Bolniki z omejeno boleznijo preživijo pet let po diagnozi v več kot 90 %.
Nemelanomski kožni rak je najpogostejši rak med vsemi raki v Sloveniji. Letno v Sloveniji zboli okrog 2000 oseb. Število zbolelih se vsako leto poveča za 2 %. Incidenca je največja v osrednji Sloveniji, na Primorskem in v Prekmurju. Ker ta rak ne zaseva, je umrljivost majhna - letno pride do okrog 30 smrti. Zbolevajo predvsem starejši - v skupini nad 80 let zboli 650 oseb na 100.000 prebivalcev. Bolezen se v dveh tretjinah primerov pojavi na glavi in vratu, redkeje na trupu in le izjemoma na okončinah," je za NIJZ pojasnila izr. prof. dr. Vesna Zadnik z ljubljanskega onkološkega inštituta.
