Ponedeljek,
22. 7. 2013,
16.09

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Kongo

Ponedeljek, 22. 7. 2013, 16.09

8 let

V dolini reke Kongo posekajo vse manj dreves

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Izsekavanje dreves v dolini Konga se upočasnjuje, od leta 2000 je namreč padlo za tretjino, so s pomočjo satelitskih posnetkov ugotovili britanski znanstveniki.

V 90. letih so v srcu Afrike vsako leto posekali skoraj tri tisoč kvadratnih kilometrov deževnega gozda, med letoma 2000 in 2010 pa se je ta številka zmanjšala na okoli dva tisoč. V zadnjem desetletju so v dolini reke Kongo namreč oblikovali mrežo zaščitenih območij. Manjše izsekavanje pa je tudi posledica odločitve tamkajšnjih podjetij in oblasti, da se osredotočijo na rudarstvo in črpanje nafte ter začnejo opuščati komercialno kmetijstvo. V preteklosti so namreč največ dreves posekali, da bi pridobili obdelovalne površine, poudarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Toda afriški gozd še ni rešen, opozarjajo znanstveniki. Izsekavanje se bo zaradi gospodarskih trendov in pritiska mednarodnih organizacij še naprej manjšalo, a po drugi strani se svetovno prebivalstvo veča, življenjski standard viša, z njima pa tudi svetovne potrebe po hrani. Zato bi lahko v dolini reke Kongo kmalu spet videli več polj in pašnikov, poudarjajo. Večja drevesa kot v Južni Ameriki Deževni gozd v dolini Konga se razprostira na skoraj dveh milijonih kvadratnih kilometrov in je drugi največji na svetu, takoj za amazonskim. Tamkajšnja drevesa so sicer precej večja kot drugod po svetu, pa na osnovi meritev 130 tisoč dreves razkriva študija. Afriški deževni gozd zato shranjuje več ogljika, izsekavanje pa ima hujše posledice za ozračje, biološko raznolikost in staroselska ljudstva, ki so odvisna od narave, poudarjajo raziskovalci. Gozd je na prelomni točki, od ljudi pa je odvisno, kakšna bo njegova usoda, še svarijo.