Matic Tomšič

Nedelja,
22. 5. 2016,
15.45

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,65

10

Natisni članek

Natisni članek

Red Bull Coca-Cola zdravje nedeljska znanost znanost

Nedelja, 22. 5. 2016, 15.45

7 let, 1 mesec

Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,65

10

Coca-Cola Zero | Foto Coca-Cola

Foto: Coca-Cola

S pomočjo znanosti razbijamo mite o brezalkoholnih gaziranih pijačah, ki vsebujejo umetna sladila. Ali res povzročajo raka, se zaradi njih res bolj zredimo, so res polne nevarnih kemikalij in kislin, ki topijo jeklo?

Mit številka 1: Sladke gazirane pijače z umetnimi sladili povzročajo rakava obolenja. Tebe gledamo, aspartam.

Znanstvena študija, ki bi dokazala povezavo med rakom in uživanjem sladila aspartam, ne obstaja. Več raziskav, kot sta tale ali tale, je medtem potrdilo, da uživanje aspartama kot sladila v brezalkoholnih pijačah tudi na daljši rok ni škodljivo za zdravje ljudi. Študije so potrdile tudi, da lahko dnevni odmerek aspartama pri ljudeh tudi večkrat preseže priporočeno vrednost, pa verjetnost za nastanek raka zaradi tega ne bo nič večja.

Raziskave, ki so jih znanstveniki od šestdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja opravili na podganah, so sicer potrdile, da je aspartam lahko smrtno nevaren. A odmerki aspartama, ki so jih prejele podgane, pri katerih so se razvile rakaste celice, so bili tudi do tisočkrat višji od doz, ki jih v človeško telo vnesemo s Coca-Colo in podobnimi pijačami.

Za nameček znanstveniki podganam aspartama zvečine niso dajali v pijačo, temveč ga pogosto vbrizgavali neposredno v njihove možgane in krvni obtok.  | Foto: Matic Tomšič Za nameček znanstveniki podganam aspartama zvečine niso dajali v pijačo, temveč ga pogosto vbrizgavali neposredno v njihove možgane in krvni obtok.  Foto: Matic Tomšič

Mit številka 2: Coca-Cola Zero, Light in druščina vsebujejo in v telesu sprožajo nastanek nevarnih kemikalij.

Ostanimo še malce pri aspartamu. Eden od argumentov proti uživanju brezalkoholnih pijač z umetnimi sladili je, da pri razgradnji aspartama po zaužitju v telesu nastajajo nevarne kemikalije, v prvi vrsti metanol in formaldehid, ki nastaja iz metanola. 

Metanol ali metilni alkohol je najenostavnejša oblika alkohola. Metanol v nasprotju z etanolom, ki je glavna sestavina vseh alkoholnih pijač, ni primeren za uživanje, saj je zelo strupen. Ohromi ali uniči lahko centralni živčni sistem. Najprej prizadene vidni živec in povzroči slepoto.

Odmerek metanola je zelo hitro prevelik in smrtno nevaren. | Foto: Odmerek metanola je zelo hitro prevelik in smrtno nevaren.

Formaldehid se uporablja pri proizvodnji industrijskih lepil in dezinfekcijskih sredstev ter kot snov za konzerviranje tkiv (balzamiranje). 

Zakaj nekdo, ki rad poseže po Coca-Coli Zero, torej nima razloga za skrb? Odgovor je v količini aspartama, ki jo zaužijemo.

Pri prebavljanju sadja in zelenjave se v našem telesu znajde veliko več metanola kot pri pitju Coca-Cole. Paradižnik, na primer, ga vsebuje tudi do šestkrat več. 

Formaldehida, ki je ena od ključnih snovi pri mnogo organskih procesih v telesu, medtem sami vsak dan proizvedemo tisočkrat več, kot ga lahko zaužijemo z uživanjem umetnih sladil v brezalkoholnih pijačah (vir). 

Mit številka 3: S temi pijačami lahko čistimo kovance in raztapljamo druge snovi, zato so škodljive.

Ta mit zadeva obe kokakoli, navadno in tisto brez sladkorja.

Spomnimo se primera – v eni čisto prvih epizod dolgometražne poljudnoznanstvene oddaje Uničevalca mitov so s sladko gazirano pijačo uspešno čistili kovance, kromirane dele avtomobila in avtomobilske akumulatorje ter prašičjo kri. Od takrat se po spletu pojavljajo teorije, ki pravijo, da kokakola in podobne pijače vsebujejo jedke snovi.

Katera kemikalija v kokakoli je torej tako močna, da je to mogoče?

Kemikalija, ki jo najdemo tudi v mineralni vodi. Gre za šibko ogljikovo kislino, ki pa ima vseeno dovolj visok pH (3,6), da je dobra odstranjevalka madežev. Ogljikova kislina je medtem veliko manj jedka od želodčne kisline (pH lahko znaša tudi samo 1,5).

Kaj pa askorbinska kislina, ki jo pogosto najdemo na seznamu sestavin v sladkih gaziranih pijačah brez sladkorja? To je vitamin C. V nekaterih pijačah se pojavlja tudi fosforna kislina, ki se jo uporablja kot konzervans. V zelo majhnih količinah, ki so značilne za nekatere lahke gazirane pijače, je za zdravje ljudi nenevarna (vir).

Umetna sladila vsebujejo tudi druge brezalkoholne gazirane pijače, ne le Coca-Cola Zero in Light ter naša Cockta Easy - Red Bull (na fotografiji različica brez sladkorja Sugarfree), Monster, 7UP, ... | Foto: Reuters Umetna sladila vsebujejo tudi druge brezalkoholne gazirane pijače, ne le Coca-Cola Zero in Light ter naša Cockta Easy - Red Bull (na fotografiji različica brez sladkorja Sugarfree), Monster, 7UP, ... Foto: Reuters

Mit številka 4: Pitje lahke Coca-Cole v primerjavi z navadno ne vpliva na izgubo maščobe.

Zaradi uživanja pijače, ki nima kalorij oziroma lahko kalorije v pločevinki preštejemo na prste ene roke, se je fiziološko nemogoče zrediti. Znanstvenih dokazov, da je s pitjem lahke gazirane pijače mogoče pridobiti maščobo, ni.

To pomeni, da zamenjava navadne kokakole z lahko oziroma Zero lahko pozitivno vpliva na izgubo maščobe. Pri pollitrski plastenki razlika znaša prek 200 kalorij, pri 1,5-litrski več kot 600. Vemo pa, da moramo pri izgubljanju maščobe ustvariti kalorični primanjkljaj – to pomeni, da jih porabimo več, kot jih zaužijemo. 

Za več informacij o tem preberite tale prispevek.

Mit številka 5: Če pijače brez sladkorja nimajo kalorij, zakaj so potem vsi, ki jih pijejo, debeli?

Ta mit izvira iz predpostavke, da sladke pijače brez sladkorja najpogosteje pijejo debeli ljudje. Iz tega sledi sklep, da so debeli zato, ker pijejo sladke pijače brez sladkorja.

"Tri hamburgerje, trojni krompirček, vedro perutničk in ena lahka kokakola" je eno največkrat slišanih naročil v restavracijah s hitro prehrano onkraj Atlantika.  | Foto: Coca-Cola "Tri hamburgerje, trojni krompirček, vedro perutničk in ena lahka kokakola" je eno največkrat slišanih naročil v restavracijah s hitro prehrano onkraj Atlantika. Foto: Coca-Cola

Je tako preprosto? Res je, da so študije, kot je tale, pokazale, da pretežki in debeli ljudje te pijače uživajo pogosteje kot ljudje z normalno telesno težo. A iste študije so pokazale tudi, da se predebeli ljudje za sladke pijače brez sladkorja odločajo zato, ker so njihove siceršnje prehranjevalne navade slabe.

Preprosto povedano – zaužijejo veliko več kalorij, kot jih porabijo, z dietnimi pijačami pa nato poskušajo vsaj malo omejiti škodo.

Mit številka 6: Umetna sladila možgane pretentajo, da so pravzaprav sladkor.

Aspartam, saharin in stevia možgane prelisičijo, da mislijo, da je v prebavni trakt vstopil sladkor. Ta mit se opira na domnevo, da uživanje sladkih pijač, ki ne vsebujejo sladkorja, trebušno slinavko prisilijo v pospešeno izločanje inzulina. Ta nato pospeši transport in pretvarjanje glukoze iz krvi v glikogenske zaloge in, še pomembneje, maščobo.

Kaj pravi znanost? To se pri zdravih ljudeh ne dogaja, pravi tale študija. Ne le to, to bi bilo zelo nenavadno tudi pri sladkornih bolnikih, kar dokazuje tale študija.

Klasična Coca-Cola in njene različice so na petem mestu med najbolj priljubljenimi pijačami na svetu, ki niso voda. Pred Coca-Colo so pivo, pomarančni sok, čaj in kava. | Foto: Reuters Klasična Coca-Cola in njene različice so na petem mestu med najbolj priljubljenimi pijačami na svetu, ki niso voda. Pred Coca-Colo so pivo, pomarančni sok, čaj in kava. Foto: Reuters

Kako je lahko pijača sladka in ne vsebuje sladkorja? Zagotovo ga ima, proizvajalec se nam laže.

Umetna sladila so več stokrat bolj sladka od sladkorja. Aspartam je približno 200-krat slajši od navadnega sladkorja (oziroma saharoze). Sukraloza je od 300-krat do tisočkrat bolj sladka. Ciklamat, še eno pogosto uporabljano sladilo v brezalkoholnih pijačah, je do 50-krat slajši.

Zakoni v EU in ZDA, kjer proizvajajo večino brezalkoholnih gaziranih pijač, ki jih najdemo tudi na slovenskem trgu, so, kar zadeva pravilno navajanje informacij o sestavinah, strogi. Čeprav se jih vsi ne držijo, si velika pijačarska podjetja, kot so Coca-Cola, PepsiCo, Red Bull, Monster, težko privoščijo kršenje pravil, a ne zaradi denarnih kazni, temveč zaradi ugleda v javnosti. 

To ni mit: Pretirano uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač ni zdravo za zobe

Znanost je že večkrat dokazala (vir ena, vir dve), da je uživanje sladkih gaziranih brezalkoholnih pijač slabo za zdravje zob. Ker vsebujejo kisline, čeprav šibke oziroma v majhnih odmerkih, lahko povzročijo orumenelost zob, tudi luknje v zobeh.

Je pa, kar se tiče zdravja zob, bolj škodljiva navadna kokakola, ker vsebuje tudi sladkor, ta pa je eden glavnih dejavnikov za nastanek kariesa.  | Foto: Reuters Je pa, kar se tiče zdravja zob, bolj škodljiva navadna kokakola, ker vsebuje tudi sladkor, ta pa je eden glavnih dejavnikov za nastanek kariesa.  Foto: Reuters