Torek, 30. 12. 2014, 10.54
2 leti, 10 mesecev
Otroško mini mesto, poslovna priložnost z družbeno odgovornostjo
"Najine službe so v preteklosti zahtevale veliko potovanj, zaradi česar je bila že načeta kakovost partnerskega in družinskega življenja. Že nekaj časa sva zato pogledovala za drugimi poslovnimi priložnostmi, vendar naju do Minicityja ni nobena prepričala," pravi Jasna Žaler Culiberg, direktorica prodaje in marketinga v ljubljanskem otroškem kreativnem mestu, ki sta ga zasnovala z možem, direktorjem podjetja Miho Culibergom.
Življenjske okoliščine so prinesle nove priložnosti. "Ker sva bila zaradi službe že nekaj časa v Beogradu, sta naju tam obiskala moja otroka," pripoveduje Miha Culiberg. Med možnostmi, kaj početi z otroki v mestu, sta odkrila tamkajšnji Minicity. Navdušil ju je, tudi v poslovnem smislu. In to tako zelo, da je po skrbnem preudarku postal njuna nova poslovna iztočnica. Beograjsko otroško kreativno mesto je, kot pojasnita zakonca, mama ljubljanskega mesta v malem, ki pa so ga s poslovnimi partnerji in strokovnimi sodelavci še ustvarjalno in didaktično nadgradili.
"Vsak, ki je starš, ve, da je to ena od najodgovornejših služb, zato nama je še toliko bolj všeč, da sva prav v otroškem mestu združila svoje znanje prodaje in marketinga v imenu lepega končnega rezultata," še o kraju, kjer svet odraslih otroci spoznavajo skozi igro, ob tem pa ob strokovno načrtovanih programih razvijajo različne kompetence, pripoveduje Jasna Žaler Culiberg.
Nič od tega pa ni naključje, saj so nad programov vsake izmed igralnih enot bdeli razvojni psihologi, za vsako izmed teh zapisali med 16 in 30 strani utemeljitev, kaj otrok ob določeni igri razvija, kako lahko ta poteka in podobno. Pri tem gre vsaka ciljna skupina, glede na starost, zmožnosti in potrebe ter želje, sama čez program. Vodijo jo animatorji, ki jih je 55.
Zakonca Culiberg z velikim odobravanjem povesta, da so ti na Facebooku že ustanovili svojo skupino, prek katere si redno izmenjujejo izkušnje iz mini mesta. Od čisto praktičnih napotkov in opozoril, na primer tega, da je zmanjkalo kred, do nasvetov, kaj so imeli otroci še posebej radi, na kaj so se izjemno pozitivno odzvali, ter še kakšnih idej.
Veliko vsebin in ponudbe, ki je sicer raztresena po različnih lokacijah po Ljubljani, a jo želijo ponudili na kupu. "Vse to bi radi pod prijaznimi pogoji združili pod eno streho," pravi vodja prodaje in marketinga v Minicityju.
Ideja je, preden sta se aktivno lotila poslovnega načrta, iskanja partnerjev in sredstev, zorela tri mesece. Partnerje sta začela iskati 16. julija in jih – poudarjata, da v projektu nista sama – tudi uspešno pridobila.
Naslednji korak je bilo iskanje podjetij, ki bodo finančno in vsebinsko sodelovala pri infrastrukturi mini mesta. 17. avgusta sta se na njih obrnila z elektronsko pošto, ponudbe sta takoj poslala na sto naslovov. 10. september ji bil tisti datum, ko so se v BTC Cityju, kjer zdaj stoji otroško mesto, začela prva gradbena dela.
"Za podjetje Snaga, na primer, ločevanje odpadkov ni več ključni cilj, temveč najprej odgovorna potrošnja. S svojimi igralnimi enotami bi tako radi otrokom predali pomembno sporočilo, da preden zavržemo stvari ali gremo v nakupe, premislimo, ali resnično potrebujemo nekaj novega. Ni morda nekaj obstoječega mogoče predelati v drugi element?" pravita zakonca.
A podjetja, ki so poskrbela za vsebine v posameznih igralnih enotah, niso edina, ki so prisotna v otroškem kreativnem svetu. Na različne načine sodelujejo tudi druga podjetja, na primer v jezikovnem kotičku, plesni šoli in podobno. Skupaj jih je tako 30.
V prihodnje bodo organizirali tudi ugodnosti za otroke iz socialno ogroženih družin in otroke s težavami v razvoju, še ta del programa predstavita vodji Minicityja.