Nedelja, 12. 1. 2020, 17.08
4 leta, 10 mesecev
Začenja se reševanje enega od sedmih čudes sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,31
Gorska utrdba Machu Picchu, ki leži na nadmorski višini 2.430 metrov, je najbolj znan ostanek inkovske civilizacije. Zgrajena je bila v 15. stoletju, leta 1911 pa jo je ponovno "odkril" ameriški zgodovinar in raziskovalec Hiram Bingham.
Na območju inkovskega kompleksa v Peruju, katerega srce je svetovno znana utrdba Machu Picchu, eno od sedmih novih čudes sveta, bo zraslo milijon novih dreves. Njihovo poslanstvo bo preprosto: prekrižati načrte narave za morebitno uničenje najpomembnejše perujske kulturne dediščine in preprečiti turistične krize, kakršna se je tam zgodila pred natanko desetimi leti.
Akcijo pogozdovanja svetovno znane svete doline Inkov, katere osrednja znamenitost je Machu Picchu, je v četrtek napovedal predsednik Peruja Martin Vizcarra.
Razlog za takšno odločitev je bil preprost: prihodnost perujskega turističnega magneta močno ogrožajo ekstremni vremenski pojavi, v prvi vrsti pa močni nalivi, zaradi katerih se na območju prožijo zemeljski plazovi.
Takole zemeljski plazovi, ki sledijo močnemu deževju, onemogočijo dostop do tako imenovane svete doline Inkov.
Milijon novih dreves bi tudi zajezilo širjenje gozdnih požarov, ki zaščiteno arheološko območje ogrožajo v sušnih poletnih mesecih, opozarjajo perujske oblasti. Še ena prednost pogozdovanja bi bila širitev življenjskega prostora za tamkajšnje živali in rastline.
Eden od pobudnikov saditve milijona dreves je bil perujski predsednik Martin Vizcarra (na fotografiji na sredini).
Smrti in turistične krize pod legendarno goro
V Peruju hkrati ne želijo, da bi se ponovile katastrofe, ki so jih na širšem območju starodavnega inkovskega mesta v preteklostih povzročili prav zemeljski plazovi.
Ti namreč ne ogrožajo le lokalnega prebivalstva v bližnjem mestu Aguas Calientes (pravijo mu tudi kar mesto Machu Picchu), temveč z uničevanjem cest in železnice turistom preprečijo, da bi se vrnili domov.
Takole je bilo konec januarja 2010 v mestu Machu Picchu (ali Aguas Calientes), ki velja za izhodišče za obisk istoimenske inkovske trdnjave.
Leta 2004 je zaradi zemeljskega plazu umrlo najmanj šest ljudi, na območju pa je ostalo ujetih več sto turistov.
Verjetno najbolj odmevna turistična kriza se je pripetila pred desetimi leti, januarja 2010. Izredno hudi nalivi so takrat sprožili več zemeljskih plazov, zaradi katerih je na nadmorski višini prek 2.000 metrov nekaj dni ostalo ujetih več tisoč turistov, med njimi tudi precej starejših oseb. Evakuirati so jih morali s helikopterji, ki jih je prispevala perujska vojska.
Turisti so takole čakali na odrešitev - helikopterje perujske vojske, ki so jih odpeljali na varno v bližnje večje mesto Cuzco.
Peru se proti uničevanju svojega svetovnega čudesa bori tudi na druge načine
Machu Picchu je eden najmočnejših turističnih magnetov na svetu, kar pa perujskim oblastem, ki se trudijo zaščititi svojo najpomembnejšo kulturno dediščino, predstavlja veliko težavo.
Proti visokogorski utrdbi se namreč vsak dan zgrinja več tisoč turistov, ki s svojimi koraki povzročajo postopno degradacijo tamkajšnjega skoraj 600 let starega gradbenega materiala. Peru je zaradi tega že večkrat omejil obiske citadele pod goro Huayna Picchu.
Dostop do vrha gore Huayna Picchu, ki se dviguje približno 260 metrov nad legendarno utrdbo, je še bolj omejen. Tja se lahko dnevno povzpne samo 400 turistov.
Leta 2017 so sprehajanje po Machu Picchuju dovolili le še 6.000 ljudem dnevno v dveh terminih, dopoldanskem in popoldanskem. Januarja lani so nato sprejeli še strožji ukrep in sicer omejili trajanje veljavnosti vstopnic za obisk inkovskega mesta na zgolj nekaj ur.
Preberite tudi:
