Nedelja, 4. 6. 2017, 11.47
7 let, 1 mesec
Vzemite si pet minut za poučno sprostitev in preberite te pametne šale #3
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,65
1
Čas je še za tretji izbor šal na račun znanstvenikov, inženirjev, računalničarjev in drugih pametnjakovičev, s katerimi boste postali zvezda gostilniških debat. Če kakšno poznate tudi vi, jo z nami delite v komentarjih. Prejšnja izbora "pametnih" šal lahko preberete tukaj in tukaj.
Po spletu kroži anekdota, da naj bi slavni fizik Albert Einstein nekoč obiskal lekarno in prosil za acetilsalicilno kislino. "Mislite aspirin?" Einstein je prikimal: "Da, ampak si nikakor ne morem zapomniti te besede."
Kako natančni so pri delu matematiki
Inženir, fizik in matematik se z vlakom vozijo po Škotski. Inženir pogleda skozi okno in opazi črno ovco. "Poglejta!" vzklikne. "Ovce na Škotskem so črne."
"Ne, ne," ga popravi fizik. "Ta prizor dokazuje, da so nekatere škotske ovce črne."
Matematik pa pravi: "Oba se motita. Očitno je na Škotskem vsaj en pašnik, na katerem je vsaj ena ovca, ki je črna. Po eni strani."
Kako previdni so pri delu inženirji
Matematik, fizik in inženir rešujejo test, na katerem je eno samo vprašanje: Koliko je ena plus ena?
Matematik popiše štiri liste in nazadnje zaključi, da je rezultat vsekakor naravno število.
Fizik preveri vsa možna kvantna stanja in sklene, da je rezultat nekje med 1,999999 in 2,000001.
Inženir najprej zapiše dve, a po krajšem premisleku rezultat spremeni v tri, da bo za "ziher".
Freudovski spodrsljaj
Koliko freudovskih psihoanalitikov potrebuješ, da zamenjajo žarnico?
Dva. Enega, da jo zamenja, in drugega, da drži penis. Ne, tvojo mamo! Ne, lestev!
Slavni avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud se je pri svojem delu med drugim osredotočil na kompleksne odnose med sinovi in materami, človeško seksualnost ter njegovo podzavest. Verjel je, da so lapsusi, besede ali stavki, ki jih izrečemo "po nesreči", pravzaprav odmevi misli v naši podzavesti. Izraz "freudovski spodrsljaj" označuje močna čustva ali misli, ki jih izrazimo nehote.
Pogovarjata se psihoanalitika. "Oni dan se mi je zgodil freudovski spodrsljaj," razlaga prvi. "Mami sem pri večerji nameraval dejati 'Ali mi lahko prosim podaš sol?', a sem po nesreči rekel 'Preklemanska mrha, uničila si mi življenje'."
Umetna inteligenca ima prav
Ameriški računalničarji med hladno vojno v Pentagonu razvijejo najbolj napredno umetno inteligenco na svetu. Odgovori lahko na vsako vprašanje, vojaškim poveljnikom zagotavljajo inženirji.
"Računalnik! Ali bi v jedrski vojni zmagala Sovjetska zveza ali Združene države Amerike?" prvo vprašanje zabevska general.
Umetna inteligenca melje nekaj ur, nato pa končno odgovori: "Ne."
"Ne kaj?" se ob nejasnem odgovoru razsrdi general.
"Ne, gospod."
Strokovnjaki verjamejo, da je globalni jedrski spopad v obdobju hladne vojne preprečilo zagotovilo o popolnem medsebojnem uničenju dveh glavnih velesil, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze.
Microsoftova podpora uporabnikom
Microsoftov tehnik se v prostem času odpravi na strelišče. Proti tarči sproži šest strelov in enega od zaposlenih nato vpraša: "Kolikokrat sem zadel točno v sredino tarče?" "Niti enkrat, gospod. Pravzaprav ste tarčo vsakič povsem zgrešili."
Čudno, sam pri sebi pomisli tehnik in poskusi še s šestimi streli. Ista zgodba kot prej - niti enkrat ni zadel tarče, mu pove nadzornik strelišča.
Tehnik preveri svojo puško: "Veste kaj, pri meni je vse videti v redu. Mislim, da je težava na vaši strani."
Zgornja šala se norčuje iz stereotipa, da tehnična podpora velikih računalniških podjetij krivdo za težave pogosto poskusi prevaliti na uporabnika.
Mož na mrzel zimski dan v službi prejme SMS od žene: "Okna so zmrznjena." Odpiše ji, naj po njih polije malo tople vode.
Čez eno uro prejme mož novo sporočilo: "Računalnik ne dela."
(Namig: "Okna" so slovenski pogovorni izraz za Microsoftov računalniški operacijski sistem Windows.)
Znanstveniki Werner Heisenberg, Kurt Gödel in Noam Chomsky vstopijo v bar
Heisenberg se obrne k drugima dvema in razkrije svoje razmišljanje: "Prijatelja, mislim, da smo vsekakor v vicu, a nikakor ne morem ugotoviti, ali je smešen ali ne." Gödel odvrne: "Tega tako ali tako ne moreš vedeti, ker si sam del vica." Chomsky se ne strinja. "Seveda je smešen, samo povedal ga nisi prav."
Werner Heisenberg je bil eden od pionirjev kvantne mehanike (med drugim je raziskoval tako imenovan princip negotovosti - nikoli ne moreš biti prepričan, v kakšnem stanju je delec), Kurt Gödel velja za enega najpomembnejših logikov v zgodovini, Noam Chomsky (na fotografiji) pa je najverjetneje najbolj znani jezikoslovec na svetu.
Statistična verjetnost
Neki statistik, ki je zaradi svoje službe zelo pogosto letel, se je neznansko bal, da bi na njegovem letu eksplodirala bomba. Nekje je prebral, da je verjetnost za bombo na letalu ena proti desetim milijonom, da bi bili na letalu dve bombi, pa kar ena proti sto milijonom. Da bi ga statistika varovala, je bombo na vsak let prinesel kar sam.
Tehnologija proti zdravi pameti
Mlad poslovnež se s svojim mercedesom vozi po podeželju in naleti na pastirja s čredo ovc. "Hej pastir!" zakliče poslovnež. "Mi daš eno ovco, če uganem, koliko jih je v čredi?" Pastir se strinja.
Poslovnež s svojim pametnim telefonom preveri natančno lokacijo pašnika, naroči satelitsko sliko črede in jo na analizo pošlje v svoje podjetje. "1.208 ovc!" ponosno vzklikne in doda: "Oziroma 1.207, saj si mi eno dolžan." Poslovnež vzame najbližjo žival in jo pospravi v prtljažnik svojega mercedesa.
Pastir predlaga še en izziv: "Mi jo vrneš, če uganem, kaj delaš?" Poslovnež se strinja, pastir pa kot iz topa izstreli: "Poslovno svetovanje!"
Zaprepadeni poslovnež prikima in zahteva pojasnilo - kako neki je pastir to vedel? "Preprosto", odvrne pastir. "Prišel si k meni, čeprav te nisem poklical, in zahteval plačilo za odgovor na vprašanje, ki sem ga poznal tudi sam. Očitno je tudi, da ne veš točno, o čem se pogovarjava, zato prosim odpri prtljažnik in mi vrni psa."
Schrödingerjevi krožniki
Kvantni fizik in Nobelovec Erwin Schrödinger je bil znan po miselnem eksperimentu, ki ga poznamo kot "Schrödingerjevo mačko". Mačko bi skupaj z virom radioaktivnega sevanja, ki jo lahko ubije, zaprl v škatlo. Mačka bi nato obstajala v tako imenovani kvantni superpoziciji - hkrati bi lahko bila mrtva in živa. V katerem stanju je, ne bi zagotovo vedeli, dokler ne bi odprli škatle. Podobno velja za krožnike na fotografiji - šele ko odpremo vrata omare, se bodo ali razbili ali pa ostali celi.
Preberite tudi:
1