Vzemite si pet minut za poučno sprostitev in preberite te "pametne" šale #2

Ograja za ovce

Inženir, fizik in matematik dobijo nalogo, naj najdejo najučinkovitejši način za gradnjo ograje okrog črede ovc.

Inženir predlaga praktično rešitev: "Fanta, najbolje bo, da pregledamo različne vrste ograj in izberemo tisto, ki bo najbolj ustrezna za število ovc, ki jih moramo ograditi, ter obenem tudi najbolj poceni."

Natančni fizik se ne da: "Se ne strinjam. Najboljši način je, da zgradimo ograjo z obsegom ekvatorja, nato pa jo skrajšujemo, dokler se ne bo dotaknila prve ovce v čredi."

Matematik pa vzame štiri deske, se ogradi z njimi in zmagoslavno izjavi: "Jaz sem zunaj ograje."

Razlaga: Čeprav je njegova rešitev v praksi neuporabna, ima matematik v teoriji prav. Šala se norčuje iz dejstva, da delo matematikov v resničnem življenju pogosto nima uporabne vrednosti. 

Zakaj so umrle krave

Kmetu iz neznanega razloga začnejo umirati krave. Veterinarji ne znajo ugotoviti, zakaj, skrivnostne smrti krav postanejo medijsko odmeven primer. Kmeta zato obiščejo trije ugledni znanstveniki - biolog, kemik in fizik.

Prvi smrti krav raziskuje biolog. Vzame vzorce njihovih celic, pregleda vso razpoložljivo literaturo o boleznih krav, a ne najde ničesar in prizna poraz.

Kemik se poda v laboratorij, saj sumi, da so bile krave zastrupljene. A tudi on ni ugotovil ničesar, pove kmetu.

Nazadnje se primera loti še fizik. Po več dneh raziskav končno ugotovi, kaj je narobe s kravami, in to pojasni kmetu. A preden konča, doda: "Da ne bom pozabil - kar sem pravkar povedal, velja samo za popolnoma okrogle krave v vakuumu."

Razlaga: Šala se norčuje iz stereotipa, da teoretični fiziki mnogokrat najdejo rešitve problemov s prirejanjem spremenljivk problema tako dolgo, da dobijo želeni rezultat, pa čeprav je ta metoda reševanja problema v praksi nato neizvedljiva.

Tri gostilniške 

Trije logiki pridejo v gostilno. Natakar jih vpraša: "Fantje, boste pivo?"

Prvi logik odgovori: "Ne vem."

Drugi logik pravi: "Ne vem."

Tretji logik pa reče: "Da."

Razlaga: Logiki odgovarjajo na vprašanje, ki jim ga je natakar zastavil kot skupini gostov, ne vsaki stranki posebej. 

Prvi logik odgovori z "ne vem" zato, ker zase sicer ve, da želi pivo, ne ve pa, ali ga želita tudi njegova kolega. Če bi rekel "da", bi odgovarjal za vse tri logike, a kateri od drugih dveh piva morda ne želi. 

Drugi logik odgovori enako, ker ve, da sam želi pivo, ve pa tudi, da ga želi prvi logik, ki je z "ne vem" odgovoril zato, ker ne pozna njegove želje in želje tretjega logika. Drugi logik "ne vem" sicer reče, ker še vedno ne pozna želje tretjega logika.

Tretji logik odgovori pritrdilno zato, ker ve, da sam želi pivo, glede na natakarjevo vprašanje in odgovora njegovih kolegov pa logično sklepa tudi, da pivo želita tako prvi kot drugi logik. 

Natakar reče: "Oprostite, ampak pri nas ne strežemo tahionom."

Tahion vstopi v gostilno. 

Razlaga: Tahioni so hipotetični (njihov obstoj ni dokazan) delci, ki se vselej premikajo hitreje od svetlobe. Tahiona ne bi videli med približevanjem, ko pa bi nas obšel, bi lahko hkrati videti, kako se nam približuje in oddaljuje od nas. 

Neskončno število matematikov pride v gostilno. 

Prvi matematik naroči eno pivo, drugi matematik polovico piva, tretji matematik četrtino, četrti osmino, peti šestnajstino in tako naprej.

"Veste kaj, fantje? Vedeti morate, kje je vaša meja," pravi natakar in na mizo postavi dve pivi. 

Razlaga: 1 + 1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + 1/32 + ...  + 1/∞ (znak za neskončnost) = 2. 

Zakaj si v primeru požara ne želite biti v družbi znanstvenika

Inženir, fizik in matematik imajo sestanek v sejni sobi. Računalnik, ki stoji v kotu sobe, se nenadoma začne iskriti in goreti. 

Inženir in fizik takoj prevzameta pobudo za gašenje požara - inženir poišče gasilni aparat, fizik pa izračuna najbolj ustrezen kot gašenja, da bi gasilec v najkrajšem času zadušil največ ognjenih zubljev. 

Statistik medtem vzame vžigalice ter zakuri še okenske zavese in preprogo. "Kaj počneš?!" sta zgrožena inženir in fizik, statistik pa odvrne: "Če želimo vedeti, da vajina rešitev zares deluje, bomo potrebovali večji vzorec problema."

Razlaga: V statistiki velja, da je rezultat nečesa veliko bolj natančen z večanjem vzorca predmetov, pojavov oziroma oseb, ki jih upoštevamo v raziskavi. 

Inženir in matematik sta skupaj obiskala znanstveno konferenco v tujini, delita si hotelsko sobo. Prvo noč ju prebudi požar - ognjeni zublji švigajo iz TV-sprejemnika. 

Inženir ne razmišlja dolgo - odhiti v kopalnico, vedro napolni z vodo in z njo pogasi požar. 

Naslednjo noč matematika prebudijo čudni zvoki. Iz TV-zaslona se kadi, ognja pa ni. Matematik ne ve, kaj bi storil, zato vzame vžigalice in zakuri televizor. Zadovoljen, ker je problem brez znane rešitve poenostavil v problem, ki ima znano rešitev - inženir ga je prejšnjo noč namreč že rešil -, gre nazaj spat. 

Razlaga: Znova norčevanje iz stereotipa o matematikih - v teoriji matematik razmišlja popolnoma pravilno, a njegova rešitev v praksi ni uporabna. 

Pavlov

Po dolgem delovnem dnevu v laboratoriju se znanstvenik Ivan Pavlov zlekne v kavč in prižge televizor. Uživa v gledanju svoje najljubše oddaje, ko zazvoni telefon. Pavlov skoči pokonci in zavpije: "Krščenduš! Pozabil sem nahraniti psa!"

Razlaga: Ivan Pavlov (zgoraj) je bil ruski znanstvenik, ki je raziskoval tako imenovani pogojni refleks. Vedno, ko je hranil svojega psa, ki se je od pogledu na hrano začel sliniti, je zvonil z zvoncem. Pes je zvok zvonca čez čas začel povezovati s hrano in se ob zvonjenju slinil tudi takrat, ko mu Pavlov ni dal hrane. Zgornja šala predpostavlja, da se je pogojnega refleksa nehote nalezel tudi Pavlov - vsakič, ko sliši zvonec, se namreč spomni na psa in njegovo hrano. 

Za konec še naša daleč najljubša znanstvena šala

Uspešen dijak, ki je še posebej nadarjen za kemijo, prejme rezultate pomembnega testa. Ugotovi, da je narobe odgovoril samo na eno vprašanje, a to je dovolj, da ne bo sprejet na želeno fakulteto. Za povrhu je zgrešil pri najlažjem vprašanju: "Koliko elektronov ima atom vodika?" Dva, je v ihti, da bi čim prej rešil test, zapisal dijak.

Ko se pozneje razočaran in zatopljen v misli sprehaja po gozdu za domačo hišo, se spotakne ob kovinski predmet. Pobere ga in vidi, da gre za staro oljno svetilko. V trenutku, ko se njegovi prsti dotaknejo svetilke, se pojavi duh in pojasni: "Dragi najditelj, izpolnil ti bom eno željo, katerokoli, ampak moraš se odločiti takoj." Dijak sploh ne razmišlja - zaželi si, da bi pravilno odgovoril na tisto vprašanje. Duh tleskne s prsti in vesolje eksplodira.

Razlaga: Namesto da bi spremenil odgovor na testu, je duh vsem atomom vodika dodal še en elektron. S tem je podrl ravnovesje vesolja, ki je pretežno sestavljeno iz atomov vodika z enim protonom in enim elektronom.

To šalo smo prvotno zapisali v tem prispevku.

Če vas zanima znanost, preberite tudi:

Pozabite Kip svobode, to so najbolj veličastni kipi na svetu

Naslednjič, ko si boste nalili kozarec vode, pomislite na tole

Kdaj bo konec sveta?

Kdo dela luknje v naše oblake?

Naslednjič, ko boste jezni na ves svet, pomislite na to fotografijo

Redke zgodovinske fotografije, ki jih še niste videli

Velika novica za vse, ki jih zanima vesolje

Kdo je zakuhal 11. september? Bin Laden, Bush, ljudje-kuščarji?

Bi lahko videli dinozavre, če bi Zemljo pogledali zelo od daleč?

Bi preživeli skok z mosta na Krk?

Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba

Zakaj bi morali vsi lulati pod prho

Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili

Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel

Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

Mož, ki je svet rešil pred tretjo svetovno vojno

Fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili

Kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika?

Zanimivosti o Zemlji, ki jih morda niste vedeli #fotozgodba

Vsi ga poznajo, koliko pa jih ve, kako in zakaj nastane?

Foto: Reuters, Thinkstock