Robert Golob
Ponedeljek, 23. 6. 2025, 11.04
6 ur, 43 minut
Vse, kar morate vedeti o vstopu Slovenije v Cern
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
Članstvo Slovenije v Cernu prinaša dostop do vrhunske raziskovalne infrastrukture, vključno z velikim hadronskim trkalnikom, ter mogoča neposredno sodelovanje v prebojnih raziskavah in ključnih eksperimentih na področju fizike delcev.
Slovenija je 21. junija uradno postala polnopravna članica Cerna, so danes sporočili iz te raziskovalne organizacije. Članstvo pomeni priznanje slovenski znanosti in raziskovalcem ter krepi ugled države, sta poudarila premier Robert Golob in minister za znanost Igor Papič. Slovesnost z dvigom zastave pred Cernom v Ženevi bo 3. julija.
"Danes je za Slovenijo zgodovinski dan. S polnopravnim članstvom v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) se pridružujemo eni najuglednejših znanstvenih institucij na svetu. Postajamo del skupnosti držav, ki sooblikujejo prihodnost ene največjih in najnaprednejših raziskovalnih organizacij na svetu. To je jasno sporočilo, da Slovenija verjame v znanost – kot temelj razvoja, kot naložbo v prihodnost in kot most v svet," je v izjavi, ki so jo posredovali iz kabineta predsednika vlade, dejal premier Golob.
Priznanje dolgoletnemu delu slovenskih znanstvenic in znanstvenikov
Članstvo je priznanje dolgoletnega predanega dela slovenskih znanstvenic in znanstvenikov. "Njihov prispevek nas je pripeljal do točke, ko bomo lahko enakopravno in aktivno sodelovali v znanstvenem svetu in upravnih organih Cerna ter soupravljali z raziskovalno infrastrukturo," je navedel.
Izrazil je prepričanje, da bo članstvo krepilo slovensko znanost, pospešilo razvoj tehnologije in odprlo vrata inovacijam ter krepilo ugled Slovencev kot naroda, ki zna vlagati v znanje.
Dostop do velikega hadronskega trkalnika in vrhunskih eksperimentov
Članstvo prinaša dostop do vrhunske raziskovalne infrastrukture, vključno z velikim hadronskim trkalnikom, ter mogoča neposredno sodelovanje v prebojnih raziskavah in ključnih eksperimentih na področju fizike delcev.
Podjetja bodo lahko sodelovala v tehnološko zahtevnih projektih ter tako pridobivala nove kompetence in razvijala inovativne rešitve z visoko dodano vrednostjo. Mladi raziskovalci bodo dobili priložnost, da nabirajo in uresničujejo znanje v okolju, "kjer znanost prestopa meje mogočega", poudarja premier.
Cern kot most sodelovanja in miru med državami
Po njegovem mnenju je Cern več kot raziskovalna ustanova. "Je prostor, kjer človeštvo išče odgovore na največja vprašanja našega obstoja. Kjer sodelovanje premaga delitve in kjer se človeštvo zmore povezati v iskanju resnice za razvoj, za napredek, predvsem pa za mir," je še dejal Golob.
Rekordna vlaganja v slovensko znanost potrjujejo strateško usmeritev
Podobno je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič v sporočilu ministrstva poudaril, da je polnopravno članstvo Slovenije v Cernu izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem ter krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti.
"Poleg naravnih lepot je znanje edino pravo naravno bogastvo naše države, zato smo za znanost, raziskave in inovacije namenili rekordna finančna sredstva," je dejal minister in spomnil, da so v zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zapisali obvezo o letnem povečevanju sredstev za ta področja.
Slovenci že desetletja dejavni v projektu Atlas
Slovenske znanstvenice in znanstveniki dobro poznajo Cern. "S Slovenijo nas povezuje dolgoletno sodelovanje. Njene znanstvenice in znanstveniki že desetletja sodelujejo pri projektu Atlas," je ministrstvo navedlo besede predsednika sveta Cerna Costasa Fountasa.
Nove priložnosti za raziskovalce in podjetja
V Cernu po navedbah ministrstva tudi cenijo slovensko znanje. Andrej Gorišek z Instituta "Jožef Stefan" je marca letos prevzel vlogo glavnega koordinatorja detektorja Atlas na trenutno vodilnem instrumentu Cerna – velikem hadronskem trkalniku.
"Zelo sem vesela, da lahko pozdravim Slovenijo v naši skupnosti polnopravnih članic. Država ter njene raziskovalke in raziskovalci bodo tako dobili nove priložnosti na področju temeljnih raziskav, razvoja tehnologij, izobraževanja in usposabljanja," je po navedbah ministrstva dejala generalna direktorica Cerna Fabiola Gianotti.
Solastništvo infrastrukture in priložnosti za gospodarstvo
Slovenija je s polnopravnim članstvom postala solastnica Cernove znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Prav tako bo nove priložnosti za sodelovanje s Cernom dobilo gospodarstvo.
Zgodovinski koraki: od Jugoslavije do današnje Slovenije
Slovenija je sicer posredno že bila Cernova članica; med 12 državami, ki so leta 1953 podpisale ustanovni akt, je bila namreč tudi Jugoslavija, ki pa je leta 1961 izstopila iz ustanove, je navedlo ministrstvo.
Cern kot simbol "znanosti za mir"
Ideja o ustanovitvi Cerna se je rodila po drugi svetovni vojni, ko je skupina znanstvenikov sklenila, da se mora Evropa po vojni vrniti na zemljevid uglednih znanstvenoraziskovalnih območij, znanost pa se mora uporabljati izključno v miroljubne namene. Predanost znanosti in miroljubnosti se kaže tudi v odnosih v Cernu.
V času hladne vojne je bil ena redkih organizacij, kjer so sodelovali znanstveniki in znanstvenice z Zahoda in takratne Sovjetske zveze. Cern je zato s svojim delom in sporočilom – "znanost za mir" – izjemno pomemben ne le za znanstveno skupnost, temveč za celoten svet.
Slavnostni dvig slovenske zastave 3. julija v Ženevi
Cern vstop vsake nove članice obeleži s slavnostnim dvigom državne zastave. Slovesnost ob vstopu Slovenije bo 3. julija v Cernu v Ženevi v Švici, udeležili se je bodo med drugim premier Golob, minister Papič, državni sekretar za znanost in inovacije ter član sveta Cerna Jure Gašparič ter veleposlanica v Ženevi Anita Pipan. Na slovesnost so vabljeni tudi predstavniki visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih institucij, gospodarstva ter politike.
