Petek, 27. 6. 2025, 13.18
9 ur, 45 minut
Nevidna nevarnost dela z ljudmi
Visoka cena čustvenega stresa pri delu z ljudmi – ali jo že plačujete?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Vedno več je znanstvenih dokazov o različnih škodljivih zdravstvenih posledicah, ki jih ustvarja stres na delovnem mestu.
Znano je, da so učitelji, zdravniki, medicinske sestre, prodajalci, svetovalci, turistični delavci, novinarji, sodniki in vsi, ki med svojim delom veliko delajo z ljudmi, pogosto izpostavljeni spregledanim zdravstvenim tveganjem. Nova obsežna švedska študija opozarja, da je dolgotrajna čustvena zahtevnost dela z ljudmi lahko povezana s precej višjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Raziskovalci s priznane švedske ustanove Karolinska Institutet so analizirali podatke približno treh milijonov odraslih Švedov, starih med 30 in 60 let, ki v letu 2005 še niso imeli sladkorne bolezni in niso jemali zdravil za njeno zdravljenje.
Pozornost so usmerili predvsem na značaj njihovega dela, natančneje, kako pogosto so bili v stiku z drugimi ljudmi ter kakšna je bila stopnja čustvenih obremenitev in konfliktov na delovnem mestu.
Več kot zgolj pogostost stikov
Raziskava je zajela poklice, kjer so zaposleni v rednem stiku s strankami, pacienti, učenci, potniki in drugimi skupinami ljudi v širokem spektru dejavnosti, od zdravstvene nege in poučevanja do socialnega dela, varovanja, gostinstva in prevozništva.
Poleg pogostosti stikov z ljudmi so raziskovalci upoštevali še čustveno zahtevnost dela – kako pogosto je delo čustveno naporno – in konflikte na delovnem mestu – kako pogosto prihaja do soočanj ali nesoglasij z drugimi ljudmi. Na podlagi anket o delovnem okolju, opravljenih v letih 1997–2013, so raziskovalci ocenili tudi stopnjo družbene podpore sodelavcev in nadrejenih pri spopadanju s stresom na delovnem mestu.
Poleg pogostosti stikov z ljudmi je za celovito opredelitev tveganja nujno upoštevati čustveno zahtevnost delovnega mesta.
Bolj na udaru ženske
Med letoma 2006 in 2020 je sladkorno bolezen tipa 2 razvilo več kot 216 tisoč ljudi iz proučevane skupine. Tveganje je bilo še posebej visoko pri tistih, ki so delali v službah z visoko stopnjo stika z drugimi ljudmi in so poročali o čustveni izčrpanosti.
Moški v tovrstnih službah so imeli za 20 odstotkov višje tveganje za sladkorno bolezen kot tisti, ki niso delali z ljudmi, pri ženskah pa je bilo to tveganje še višje – 24 odstotkov.
Spori na delovnem mestu močno okrepijo tveganje
Pri tistih z rednimi spori na delovnem mestu se je to tveganje še občutno povečalo: pri moških za dodatnih 15 odstotkov, pri ženskah za dodatnih 20 odstotkov, so pokazali rezultati študije, objavljene v znanstveni reviji Occupational and Enviromnental Medicine.
Spori na delovnem mestu dodatno okrepijo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, je pokazala študija ugledne švedske univerze.
Največjo rast tveganja, kar 47 odstotkov, so ugotovili pri ženskah v čustveno zahtevnih poklicih brez ustrezne podpore za soočanje s stresom na delovnem mestu v primerjavi z delovnimi mesti, kjer imajo kljub nižjim čustvenim zahtevam delovnega mesta močno razvito podporo v svojih delovnih enotah.
Prikrivanje lastnih čustev ustvarja kronični stres
Delo z ljudmi pogosto zahteva obvladovanje in prikrivanje lastnih čustev, tudi takrat, ko so v nasprotju s tem, kar zares čutimo, so pojasnili raziskovalci ugledne švedske univerze. To ustvarja kronični stres, ki sproži biološke odzive v telesu.
Dolgotrajna aktivacija stresnega odziva vodi v prekomerno izločanje kortizola, hormona, ki lahko poveča odpornost proti inzulinu, zmanjša njegovo učinkovitost in sčasoma vodi v razvoj sladkorne bolezni. Stres tudi spodbuja vnetne procese v telesu, ki še dodatno motijo delovanje inzulina, če so ob tem na delovnem mestu pogosti spori, se stresna obremenitev še poveča in z njo tudi presnovna tveganja.
Dolgotrajni stres na delovnem mestu prej kot slej udari na telesne funkcije in druge vidike zdravja.
Vzdušje na delovnem mestu bolj pomembno, kot si marsikdo predstavlja
Študija sicer ni podala neposredne vzročno-posledične zveze, a vendarle jasno kaže, kako pomembno je psihosocialno okolje na delovnem mestu kot dejavnik tveganja za kronične bolezni, od duševnega do fizičnega zdravja.
Raziskovalci zato pozivajo oblikovalce delovnih politik in vodstva organizacij, da za poklice, ki so zaradi dela z ljudmi lahko izjemno izčrpavajoči, oblikujejo in vzdržujejo trdne sisteme podpore, spoštovanja in varnosti. Ti poklici, čeprav ključni za delovanje družbe, so pogosto še vedno podcenjeni, premalo plačani in kadrovsko podhranjeni. Želijo si tudi dodatne študije, ki bi bolje osvetlile biološke in vedenjske mehanizme za to povezavo in tako prispevale k razvoju strategij za zmanjševanje zdravstvenih učinkov in posledic čustveno zahtevnega dela.
