Petek, 5. 1. 2018, 17.19
6 let, 10 mesecev
OECD o kakovosti življenja v različnih državah
"V Sloveniji je kakovost življenja boljša kot v ZDA, Koreji, Italiji, Franciji …"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,60
4
Materialna blaginja ni edino, kar vpliva na visoko kakovost življenja, razkriva najnovejša raziskava OECD. Slovenija je glede blaginje in kakovosti življenja v pričakovanih razmerjih, a le z zmernimi rezultati.
Avstralija, Luksemburg, Kanada in ZDA so države, kjer gospodarski in na sploh materialni kazalniki kažejo najvišje vrednosti, a te države po kakovosti življenja vendarle ne morejo tekmovati z državami, kot sta Islandija in Finska, ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svoji najnovejši raziskavi.
Čeprav ekonomska blaginja nedvomno vpliva na kakovost življenja, so tudi drugi dejavniki, ki kakovost življenja lahko okrepijo – ali okrnijo, kažejo podatki, ki so jih zbrali v 41 državah, med katerimi je tudi Slovenija.
ZDA: šepajo pri razmerju med zasebnim in službenim življenjem
Materialne razmere posamezne države so vrednotili na podlagi kazalnikov prihodkov, bogastva, zaposlovanja, dohodkov in bivalnih razmer, kakovost življenja pa na podlagi kazalnikov, kot so razmerje med zasebnim in službenim življenjem, zdravje, izobraževanje, osebna varnost in kakovost okolja.
Modra diagonala označuje, kje bi bile uvrščene države, če bi bila kakovost življenja odvisna samo od blaginje. Države nad diagonalo imajo boljšo kakovost življenja, kot bi pričakovali zgolj iz njihove blaginje.
Kot primer države, kjer bogastvo še ne jamči najvišje kakovosti življenja, so izpostavili ZDA, kjer so rezultati nizki zlasti pri razmerju med zasebnim in kakovostnim življenjem ter osebni varnosti – slednje predvsem zaradi visoke stopnje umorov. Tam rasteta tudi negotovost glede služb in zadolženost gospodinjstev.
Preberite še:
- Banjaluka: v vrsti čakajo za dovoljenje za delo v Sloveniji
- Zaupni dokumenti: kako je IMF grozil Sloveniji zaradi bank
Norveška najbližje sanjski deželi
Redke so države, kot sta Švedska in Švica, ki se lahko hkrati pohvalijo z najvišjimi rezultati tako pri materialnih kazalnikih kot tudi pri kakovosti življenja – toda nad vsemi zvezdniško izstopa Norveška, ki je pri skoraj vseh kazalnikih raziskave pri vrhu. Pod povprečjem OECD je le pri povprečnem bogastvu gospodinjstev.
Norveška se lahko za svojo blaginjo zahvali predvsem svojim severnomorskim nahajališčem nafte.
Norveška se še posebej odlično izkaže pri kazalnikih zaposlovanja, čemur prispeva dosledno dolgotrajna nizka raven brezposelnosti – ena od najnižjih v državah OECD. Norveška ima izjemno dobre rezultate tudi pri dejavniku, kjer ZDA močno odpovedo: razmerje med zasebnim in službenim življenjem. Medtem ko v državah OECD 13 odstotkov prebivalcev toži po dolgem preživljanju v službi, ima to težavo samo tri odstotke Norvežanov.
Norveška se je v raziskavi OECD izjemno visoko uvrstila tudi pri zadovoljstvu z življenjem, kar se ujema s poročilom Združenih narodov, kjer je Norveška izpostavljena kot najsrečnejša državo na svetu.
Države nad diagonalo imajo večjo stopnjo družbene pravičnosti, kot je njihova splošna učinkovitost.
Tri najpravičnejše družbe na svetu so – skandinavske
Norveška velja tudi za pravično družbo, kaj ji gotovo pomaga pri visoki uvrstitvi glede kakovosti življenja. Že prejšnje raziskave OECD so namreč pokazale, da ima neenakost uničujoče učinke na blaginjo države.
Zato so pri OECD tudi tokrat raziskali odnos med blaginjo države in stopnjami neenakosti, ki so jih merili po devetih kazalnikih, kot so prihodki, bogastvo, zdravstveno stanje, izobraževanje in usposobljenost. Ugotavljali so predvsem razkorake med posamezniki na vrhu in tistimi na dnu teh kazalnikov.
Norveška se je po pravičnosti družbe uvrstila na drugo mesto, zelo blizu nje je Finska, najvišjo stopnico pa je zasedla še ena skandinavska država – Švedska.
V Nemčiji je najvišji delež prebivalstva, ki zdaj čuti več blaginje kot leta 2005.
Slovenija – sedma najpravičnejša družba, pravi OECD
Glede pravičnosti se je Slovenija po podatkih raziskave OECD uvrstila na izjemno visoko sedmo mesto. Prehitela je 25 članic Evropske unije, Švico, Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo ...
Na nasprotnem koncu lestvice pravičnosti so se znašli ZDA, Izrael, Mehika, Irska, Madžarska in Estonija, med spodnjimi desetimi je celo Nemčija.
Ali je bilo bolje prej ali zdaj?
Tudi na to vprašanje so poskušali poiskati odgovor. Ugotovili so, da največ materialnega napredka v primerjavi z letom 2005 čutijo v Nemčiji, nato pa skupaj z Japonsko sledi vrsta novejših članic Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija. To se sklada z ugotovitvami Evropske komisije, da jih je od desetih najhitreje rastočih gospodarstev Evropske unije kar pet z vzhoda celine, so še izpostavili pri OECD.
Po drugi strani pa se jim glede materialnih kazalnikov največ kolca po letu 2005 v Italiji, Grčiji, Španiji, Novi Zelandiji, Danskem, Irskem in Avstriji. Blizu njih je celo Finska.
Na Slovaškem in v Estoniji je najvišji delež tistih, ki so prepričani, da se jim je od leta 2005 do danes kakovost življenja izboljšala.
Slovaki se gotovo ne bi želeli vrniti v leto 2005
A kar se tiče primerjave kakovosti življenja med takrat in zdaj, so se države uvrstile precej drugače. Kot države, kjer vidijo največ izboljšanja v kakovosti življenja, so se uvrstile Slovaška, Estonija, Latvija, Poljska in Španija. Slovenija je na devetem mestu. Zlasti na Slovaškem je začutiti največ tovrstnega zadovoljstva, saj skoraj ni tistih, ki bi čutili poslabšanje. V drugouvrščeni Estoniji so rezultati zelo podobni.
Padec kakovosti življenja najpogosteje zaznavajo v Luksemburgu, Grčiji, Franciji, na Irskem, v Islandiji in – morda nekoliko presenetljivo – na zvezdniškem Norveškem, a ker, kot opozarjajo pri OECD, objektivni kazalniki kažejo rast, je to le še en dokaz kakovostnega življenja v tej skandinavski državi.
Slovenija je tudi tu na devetem mestu, kar kaže, da ne le po dobrinah, temveč tudi po kakovosti življenja pri nas prevladujejo tisti, ki menijo, da jim je danes bolje, kot jim je bilo leta 2005.
4