Nedelja, 11. 8. 2019, 19.58
5 let, 4 mesece
Silovit trk v Jupiter
Nevede je posnel enega najredkeje opaženih dogodkov v Osončju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,73
Astronom Ethan Chappel je imel v sredo med opazovanjem meteorskega dežja oziroma tako imenovanih Perzeidov teleskop, ki je bil povezan s kamero, usmerjen proti Jupitru. Izkazalo se je, da je imel veliko srečo, saj mu je uspelo posneti zelo redko opažen dogodek: trk drugega vesoljskega telesa v največji planet v Osončju.
Chappel je dogodek na površini Jupitra opazil šele po tem, ko je videoposnetek slike s teleskopa naložil v specializirano programsko opremo, ki zaznava bliske ob morebitnih trkih drugih vesoljskih teles v planete.
Imaged Jupiter tonight. Looks awfully like an impact flash in the SEB. Happened on 2019-08-07 at 4:07 UTC. pic.twitter.com/KSis9RZrgP
— Chappel Astro (@ChappelAstro) August 7, 2019
Da ni šlo zgolj za anomalijo opreme za snemanje videoposnetkov, temveč se je trk v Jupiter res zgodil, se strinjajo tudi drugi astronomi, v prvi vrsti Heidi Hammel, slavna strokovnjakinja na področju planetarne astronomije, ki je leta 1994 vodila opazovanje ene najbolj odmevnih prometnih nesreč v zgodovini opazovanja vesolja, ko se je v Jupiter zaletel komet Shoemaker-Levy 9:
Another impact on Jupiter today (2019-08-07 at 04:07 UTC)! A bolide (meteor) and not likely to leave dark debris like SL9 did 25 years ago. Congrats to Ethan Chappel (@ChappelAstro) on this discovery and H/T to Damian Peach (@peachastro) for the report https://t.co/lj38ncBZuI
— Dr Heidi B. Hammel (@hbhammel) August 7, 2019
Drugi astronomi menijo, da trk na površini največjega planeta v Osončju najverjetneje ne bo pustil vidnih posledic. Vesoljsko telo, ki je povzročilo blisk na Jupitru, primerjajo s tistim iz leta 2010, ko se je v plinastega velikana zaletel meteor s premerom od 8 do 13 metrov in z maso do 2.000 ton:
Ob zgornjem trku vesoljskega telesa v Jupiter leta 2010 naj bi se sprostilo približno toliko energije kot ob detonaciji ene megatone (milijona ton) eksploziva TNT. Za primerjavo: atomska bomba, ki jo je avgusta 1945 razneslo nad Hirošimo, je dosegla okrog 15 kiloton TNT, kar je 0,015 megatone TNT.
Če upoštevamo dejstvo, da je Jupiter v premeru okrog 11-krat večji od Zemlje in več kot 300-krat bolj masiven od našega planeta, se od 8 do 13 metrov dolg meteor zdi neznaten.
A treba je upoštevati dejstvo, da ima Jupiter zaradi svoje mase precej močnejši gravitacijski privlak od Zemlje, zato se vesoljska telesa vanj zaletavajo bolj silovito.
Takole bi bila ob Jupitru, največjem planetu v Osončju, videti naša Zemlja.
Trki v Jupiter niso redki, zelo redko pa jih dejansko vidimo
Jupiter je zaradi svoje ogromnosti in že omenjenega zelo močnega gravitacijskega privlaka velika tarča za meteorje, asteroide in komete. Po ocenah znanstvenikov v planet vsako leto trči od 12 pa tudi do 60 vesoljskih skal s premerom od 5 do 20 metrov.
Takšnih dogodkov smo ljudje do zdaj sicer videli zelo malo. Različnih videoposnetkov trkov v Jupiter je toliko, da jih lahko tako rekoč preštejemo na prste obeh rok. Zadnji takšen prizor smo lahko opazovali maja 2017.
Daleč najslavnejši dogodek, ko je človeštvo tudi sploh prvič lahko opazovalo trk vesoljskih teles v Osončju, se je zgodil julija 1994. Takrat so atmosfero na južni polobli plinastega giganta naluknjali kosi razpadlega kometa Shoemaker-Levy 9.
Veliki madeži na površini Jupitra, ki jih je povzročil trk kometa Shoemaker-Levy 9, so bili s pomočjo teleskopov opazni še več mesecev po dogodku.
Posledice trka kometa v Jupiter so bile vidne celo bolj od velike rdeče pege, ene od najbolj prepoznavnih površinskih lastnosti plinastega planeta.
Preberite tudi:
