Slovenci podpirajo uporabo dronov za nadzor državne meje

Droni so manjša brezpilotna letala oziroma leteči robotki, za katere sta se v Sloveniji prijela tudi izraza letalniki in troti (v angleščini beseda drone pomeni čebelji samec oziroma trot). Ker njihova prisotnost med nami raste iz dneva v dan, se je v zadnjem času začela širiti razprava o tem, ali predstavljajo velik tehnološki potencial, ki bi lahko obogatil in olajšal različne sfere naših življenj, ali pa so le še ena dodatna grožnja naši zasebnosti.

Nasprotniki dronov opozarjajo na njihovo uporabo v kriminalne namene

Zagovorniki uporabe dronov izpostavljajo predvsem njihovo možnost sodelovanja v različnih reševalnih akcijah, pri nadzoru prometa, snemanju javnih dogodkov, izkazali so se za uporabne v različnih nevarnih situacijah in pri različnih delih na višini ter težko dostopnih mestih. 

Na drugi strani pa se nasprotniki dronov osredotočajo predvsem na njihov negativen vpliv na zasebnost in nadzor, poleg tega pa opozarjajo tudi na dejstvo, da lahko drone za svoje nečedne posle izkoristijo različne kriminalne skupine. 

Foto: Thinkstock

Droni so postali pomemben člen reševalnih akcij, hkrati pa tudi sredstvo nadzora

Ne glede na to, da se v javnosti odpirajo številna vprašanja o regulaciji nakupa in uporabe, pa se število prodanih dronov iz leta v leto povečuje. V letu 2015 je bilo po podatkih podjetja za tržne raziskave GfK globalno gledano prodanih že kar 4,3 milijona dronov, te visoke prodajne številke pa lahko pripišemo odkrivanju vedno novih načinov njihove uporabe. 

V najbolj razvitih državah sveta jih danes uporabljajo za nadzorovanje prometa, opazovanje vremena, videonadzor in preiskovanje območij naravnih nesreč, pogosto pa so v pomoč tudi gasilcem. Uporabnost dronov so med drugim prepoznale tudi nekatere največje globalne korporacije, saj drone vidijo kot dobro priložnost za zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti. 

Amazon želi z droni dostavljati pakete

Amazon, eden največjih spletnih trgovcev, pospešeno dela na tem, da bi 90 odstotkov svojih paketov oziroma vse, ki tehtajo manj kot 2,5 kilograma, dostavil z droni. Cilj je tudi, da bi te pakete kupcem dostavili v manj kot pol ure. 

Če se ozremo še po nekaterih drugih podjetjih, vidimo, da jih naftno podjetje Shell že uporablja za vzdrževanje nekaterih največjih evropskih elektrarn, nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet jih uporablja pri varnostnih pregledih letal, podobno kot Amazon pa tudi številne pošte načrtujejo dostavo pošiljk z droni. 

Droni postajajo obvezna igrača

Droni pa že nekaj časa niso več zgolj domena podjetij in državnih institucij. Zaradi vedno nižjih cen in izboljšane tehnologije, predvsem ločljivosti kamere, pospešeno vstopajo tudi na porabniški trg. Tu prevladujeta dva proizvajalca, kitajski DJI Innovation in francoski Parrot, ki po podatkih raziskave GfK v Evropi prodata kar 75 odstotkov vseh letalnikov.

Slovenci drone vidimo kot sredstvo nadzora

GfK je letos o novi tehnologiji izvedel tudi raziskavo med Slovenci. V njej je sodelovalo nekaj več kot tisoč posameznikov, rezultati pa so pokazali, da so letalniki pri nas še vedno zelo redka stvar, saj jih nekaj manj kot polovica vprašanih sploh še ni videla. Kljub temu pa relativno velik delež podpira njihovo uporabo pri nadzoru državne meje in na javnih prireditvah. 

Uporaba dronov na javnih prostorih Slovencev torej večinoma ne moti, povsem drugačno mnenje pa prevladuje pri uporabi dronov za dostavo. Večina sodelujočih v raziskavi ni želela, da bi jim droni dostavljali pošto in naročene pakete, še manj pa hrano. 

Foto: Thinkstock

Več kot polovica vprašanih se tudi strinja, da droni predstavljajo vdor v našo zasebnost in delujejo kot orodje nadzora s strani svetovnih velesil. Posledično dronov Slovenci ne vidimo le kot igrače in tudi ne kot neko pozitivno novost, ki bi nam lahko olajšala življenje. Prav tako ne prepoznavamo dronov kot dobrega načina za varovanje (doma ali službe), po drugi strani pa verjamemo, da so tehnološka inovacija, ki predstavlja aktualne, tudi dalj časa zanimive smernice.