Torek, 5. 4. 2016, 17.39
7 let, 1 mesec
Skrivnostni vir Panamskih dokumentov: Hočejo me mrtvega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,65
2
"Imam informacije. Te zanima?" je bilo sporočilo anonimneža, ki ga je pred letom dni prejel Bastian Obermayer, raziskovalni novinar nemškega časnika Süddeutsche Zeitung, in ki je spočelo finančno-davčno afero #PanamaPapers.
Bastiana Obermayerja so informacije seveda zanimale, odgovoril je pritrdilno in skrivnostnež je nadaljeval: "Imam nekaj pogojev. Moje življenje je v nevarnosti, zato bova vselej komunicirala prek šifriranih sporočil. Srečala se ne bova nikoli. Jasno?"
V prihodnjih mesecih je novinarju Süddeutsche Zeitung postalo jasno, zakaj takšna previdnost. Neznanec mu je posredoval več kot 11 milijonov dokumentov panamske pravne družbe Mossack Fonseca, ki se ukvarja z registracijo podjetij v davčnih oazah.
Sedež nemškega časnika Süddeutsche Zeitung v bavarski prestolnici München.
Iz dokumentov kar kipijo podrobnosti o skritem in v precej primerih nezakonitem finančnem poslovanju nekaterih najvplivnejših Zemljanov. Na tnalu so med drugim pristali ruski predsednik Vladimir Putin, kitajski predsednik Ši Džiping, kralj Savdske Arabije. Med njimi je tudi nekaj Slovencev.
40 let ogibanja davkom in pranja denarja
Panamskih dokumentov je približno 11,5 milijona. Pri Süddeutsche Zeitung so jih razčlenili na 4,8 milijona e-poštnih sporočil, 3 milijone datotečnih baz, 2,1 milijona dokumentov formata PDF, več kot sto tisoč fotografij. Njihova skupna velikost znaša več kot 2,6 terabajta. To pomeni, da bi za varnostno kopijo vseh potrebovali več kot 3.700 CD-jev (ob predpostavki, da kapaciteta klasičnega CD-ja znaša 700 megabajtov).
V Mednarodnem konzorciju raziskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je včeraj poveljeval globalnemu razkritju zgodbe, pravijo, da je med njimi praktično vsak dokument družbe Mossack Fonseca iz zadnjih 40 let njenega poslovanja.
Mednarodnemu konzorciju raziskovalnih novinarjev (ICIJ) je pri analizi dokumentov družbe Mossack Fonseca s posebno programsko opremo pomagalo do zdaj malo znano avstralsko podjetje Nuix.
Najglasnejši žvižg v zgodovini
Pobeg informacij, ki je zakuhal afero #PanamaPapers, je največji v zgodovini. Volumen razkritih dokumentov je več kot tisočkrat obsežnejši kot pri aferi Wikileaks izpred šestih let, ki je v slabo luč postavila številne svetovne politike, piše ameriška revija Wired.
V številnih svetovnih medijih se strinjajo tudi, da bo zadeva #PanamaPapers po odmevnosti presegla afero Snowden iz leta 2013, ki je razkrila vohunjenje ameriške vlade, in Pentagonske dokumente iz leta 1971, ko je žvižgač Daniel Ellsberg skrivne informacije o tajnih operacijah ZDA med vojno v Vietnamu posredoval ameriškim časopisom.
Kdo je novi Edward Snowden, ne ve nihče
"Koliko informacij imaš?" je pred začetkom enostranske izmenjave dokumentov vprašal Obermayer. "Toliko, kot jih še nisi videl," je takrat odgovoril neznanec, čigar identitete ne pozna nihče. Niti Obermayer, čeprav je za Wired dejal, da anonimnega žvižgača pravzaprav pozna, čeprav ga ne pozna. "V zadnjem letu sem se z njim občasno pogovarjal več kot z ženo."
Da bi se žvižgač v prihodnosti javno razgalil, je malo verjetno, meni Obermayer. Na grbi bo imel precej več kot le gnev ZDA, ki si ga je nakopal Edward Snowden in politično zatočišče zato poiskal v Rusiji.
Panamski dokumenti namreč razkrivajo sumljive posle oseb iz 202 držav (na fotografiji Panama City, prestolnica Paname), kar pomeni, da bo krajev, kjer bi mu izrekli iskreno dobrodošlico, malo.
Luna dežuje
Obermayer je sicer še pojasnil, da je, preden se je lotil analize dokumentov in zaprosil za pomoč organizacije ICIJ, uničil svoj pametni telefon in trdi disk računalnika, prek katerega je komuniciral z aktivistom.
Pojasnil je tudi, da je moral pred vsakim njunim pogovorom svojo identiteto potrditi z odgovorom na enega od skrivnih vprašanj, ki so bila na videz brez smisla. Je zunaj sončno? Ne, luna dežuje.
2