Četrtek, 18. 7. 2019, 12.22
5 let, 4 mesece
Resnica o paniki zaradi postaranih obrazov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,28
2
Obrazi uporabnikov, ki jih FaceApp postara s pomočjo umetne inteligence, so v večini primerov videti strašljivo prepričljivi. Mnogo uporabnikov, predvsem moških, poudarja, da so njihova postarana obličja zelo podobna njihovim očetom. Tako je tudi v primeru avtorja tega prispevka.
V zadnjih dveh dneh je več svetovnih in tudi domačih medijev opozorilo na znova izredno priljubljeno rusko aplikacijo FaceApp, ki lahko s pomočjo umetne inteligence zelo prepričljivo postara ali kako drugače spremeni uporabnikov obraz. Med drugim so se pojavila številna opozorila, da aplikacija v Rusijo morda pošilja vse fotografije, ki jih ima uporabnik na telefonu. Levji delež odgovornosti za paniko v resnici nosi izmišljena trditev na Twitterju, ki jo je avtor že izbrisal in se zanjo opravičil. Javil se je tudi ruski razvijalec aplikacije in pojasnil določene reči, ki uporabnike najbolj skrbijo.
Aplikacija za spreminjanje obrazov FaceApp, ki jo je razvilo rusko podjetje Wireless Lab pod vodstvom programerja Jaroslava Gončarova, je izšla pred dvema letoma in pol ter prvi val priljubljenosti za kratek čas zajahala že takrat.
Ponovno se je v središču pozornosti in na vrhu seznamov največkrat prenesenih aplikacij pojavila v zadnjih dneh, ko se je po družbenih omrežjih začel širiti trend #faceappchallenge. Aplikacija je namreč dobila filter, ki obraz postara izredno prepričljivo, in ogromno uporabnikov, tudi številni zvezdniki, je začelo množično objavljati fotografije sebe čez 40 let.
Ker mora uporabnik aplikaciji FaceApp, če želi obdelati svoje starejše fotografije, odobriti dostop do galerije slik na svojem pametnem telefonu, so se v torek in sredo v mnogih svetovnih in tudi nekaterih domačih medijih začela pojavljati opozorila, naj bodo ljudje pri uporabi aplikacije FaceApp previdni, ker je mogoče, da na ruske strežnike pošilja vse njihove fotografije.
FaceApp je trenutno najbolj priljubljena aplikacija za pametne telefone z operacijskim sistemom Android. Prvo mesto zaseda tudi na seznamu najbolj priljubljenih aplikacij za iPhone.
Glavni krivec za to je bil najverjetneje ameriški programer Joshua Nozzi, ki je na Twitterju v ponedeljek zapisal, da je pri delovanju aplikacije FaceApp zaznal sumljivo aktivnost in nato z velikimi črkami opozoril, da FaceApp na svoje strežnike nalaga vse uporabnikove fotografije, pa če uporabnik to dovoli ali ne.
Izkazalo se je, da si je Nozzi to preprosto izmislil. Ne le, da takšne aktivnosti aplikacije FaceApp ni zaznal tako rekoč noben drug strokovnjak za informacijsko varnost, Nozzi je objavo na Twitterju tudi že izbrisal in se na svoji spletni strani v objavi z naslovom Ups zanjo nato opravičil ter skesano priznal, da jo je napisal, ker je bil jezen. Želel je tudi opozoriti na brezglavost ogromno ljudi pri uporabi aplikacij, ki zahtevajo najrazličnejše vrste dovoljenj, je še zapisal.
Paniko je nato v torek dodatno podžgala tudi novinarka znanega tehnološkega medija Mashable Karissa Bell, ki se je prav tako na Twitterju spraševala, zakaj lahko v aplikaciji FaceApp na iPhonu vidi vse svoje fotografije, če pa ji ni podelila dovoljenja za to:
Shouldn’t photo access need to be enabled for this to be possible ? 🤔 pic.twitter.com/wy45zKn63E
— Karissa Bell (@karissabe) 16 July 2019
Izkazalo se je, da to ni bila krivda aplikacije FaceApp, temveč gre za funkcijo iPhonovega operacijskega sistema iOS 11. FaceApp nikoli ni mogel videti nobene od fotografij, dokler Bellova ni izbrala tiste, ki jo je želela urediti v FaceAppu.
Precej medijev je opozorilo tudi na pogoje uporabe aplikacije FaceApp, v katerih je med drugim zapisano, da si FaceApp prilašča pravico do zbiranja določenih vrst podatkov o uporabniku in njegovi napravi ter pravico do uporabe in deljenja vseh urejenih fotografij, ki jih uporabnik ustvari v aplikaciji.
FaceApp zna tudi spreminjati pričesko in uporabniku na obraz celo pričarati nasmešek. Večina funkcij je sicer zaklenjenih, pridobiti pa jih je mogoče s plačilom ali mesečne naročnine, ki znaša štiri evre, ali pa odkupom celotne aplikacije za nekaj več kot 40 evrov.
Nekateri strokovnjaki za informacijsko varnost so javnost po drugi strani opomnili, da imajo zelo podobne in pogosto še bolj invazivne pogoje uporabe tudi aplikacije, ki so veliko bolj priljubljene od FaceAppa.
Francoski računalničar Elliot Alderson je, na primer, izpostavil pogoje uporabe družbenega omrežja Snapchat, ki ga dnevno uporablja več kot 200 milijonov ljudi, za katere je prepričan, da bi morali uporabnike šokirati veliko bolj kot FaceApp:
This is the @Snapchat T&Cs. Now, I will stay here and wait your shocked heads #FaceApp pic.twitter.com/DJr3XMLhat
— Elliot Alderson (@fs0c131y) 17 July 2019
Javil se je tudi razvijalec FaceAppa: fotografije uporabnikov gredo čez ameriške, in ne ruske strežnike
Zaradi velikega zanimanja svetovne javnosti je več znanim svetovnim medijem odziv na morebitne skrbi uporabnikov poslal Jaroslav Gončarov, prvi mož aplikacije FaceApp.
Profil Jaroslava Gončarova na družbenem omrežju LinkedIn razkriva, da je v preteklosti delal za tehnološka velikana Microsoft in Yandex.
Gončarov je pojasnil, da FaceApp na svoje strežnike oziroma v računalniški oblak naloži samo fotografijo, ki jo je uporabnik izbral za urejanje, in jo največkrat izbriše po 48 urah.
Opozoril je tudi, da aplikacijo sicer res razvijajo v Rusiji, a fotografije, ki jih prek FaceApp nalagajo uporabniki, ne potujejo v Rusijo, temveč na ameriške strežnike. FaceApp za obdelavo in shranjevanje fotografij namreč uporablja Amazonove strežnike AWS in Googlov oblak Google Cloud. To so potrdili tudi drugi strokovnjaki za informacijsko varnost.
Gončarov se je dotaknil tudi alinej v pogojih uporabe aplikacije, kjer je zapisano, da FaceApp lahko zbira njihove osebne podatke. Opozoril je, da teh podatkov ne delijo oziroma ne prodajajo tretjim osebam, prav tako pa ne morejo identificirati 99 odstotkov uporabnikov, saj jih toliko aplikacijo uporablja brez registracije uporabniškega računa.
Predvsem ameriški mediji so zgodbo o ruski aplikaciji FaceApp še posebej hlastno pograbili zato, ker na drugi strani Atlantika še vedno odmeva afera z vmešavanjem ruskih državnih hekerjev v zadnje predsedniške volitve v ZDA. Nekateri strokovnjaki za računalniško varnost medtem opozarjajo, da vsaka aplikacija, ki je narejena v Rusiji, samo zaradi tega še ni samoumevno zlonamerna in da je v Rusiji precej dobrih razvijalcev programske opreme.
Neodvisni test aplikacije FaceApp, ki so ga pred časom opravili na znanem analitičnem spletnem portalu AppCensus, tega ustvarja več različnih organizacij za informacijsko varnost pod okriljem prestižne ameriške univerze Berkeley, razkriva, da FaceApp zbira podatke, kot so uporabnikovo ime, lokacija, telefonska številka, e-poštni naslov in cela vrsta identifikatorjev pametnega telefona.
Vrste podatkov, ki jih o uporabniku zbira FaceApp. Naprej posreduje le tiste kategorije, ki so manj prosojne, v tem primeru torej samo oglaševalski identifikator.
A AppCensus je ugotovil tudi, da z izjemo tako imenovanega oglaševalskega identifikatorja, ki se uporablja za prikazovanje oglasov znotraj aplikacije, FaceApp podatkov, ki jih zbira o uporabniku in njegovi napravi, ne posreduje nikomur drugemu.
Pri AppCensus sicer dodajajo, da njihova analiza ni absolutno zagotovilo, da FaceApp zbranih podatkov naprej ne posreduje tako, da tega ne bi bilo mogoče zaznati z njihovimi metodami. A podobno opozorilo dodajo tudi analizam vseh drugih aplikacij, pri katerih ne zaznajo spornih aktivnosti.
Preberite tudi:
2