Matic Tomšič

Sreda,
6. 9. 2023,
22.07

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,71

Natisni članek

Natisni članek

fake news lažne novice

Sreda, 6. 9. 2023, 22.07

1 leto, 2 meseca

Razvpita žaba na prehranskih izdelkih: kaj pomeni v resnici?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,71
Rainforest Alliance | Teorija zarote o žabi, ki bo ali povzročila smrt vseh, ki uživajo določene prehranske izdelke, ali pa bo moške spremenila v ženske, se pogosto širi prek protizahodnih (proruskih) kanalov na družbenih omrežjih in pa v skupnostih, ki nasprotujejo pravicam oseb LGBT. | Foto Matic Tomšič

Teorija zarote o žabi, ki bo ali povzročila smrt vseh, ki uživajo določene prehranske izdelke, ali pa bo moške spremenila v ženske, se pogosto širi prek protizahodnih (proruskih) kanalov na družbenih omrežjih in pa v skupnostih, ki nasprotujejo pravicam oseb LGBT.

Foto: Matic Tomšič

"Veste, če je na škatli narisana žaba, potem tega ne bom kupil, to so strupi notri. Zadaj pa je Bill Gates, kot pri kovidu," je na blagajni poslovalnice enega od diskontnih trgovcev stranka razlagala zaprepadenemu blagajničarju. Stranka je najverjetneje podobno kot tisoči drugih Slovencev prišla v stik z objavo na Facebooku, ki povsem napačno razlaga pomen logotipa z zeleno žabico.

Globalna elita na čelu z ameriškim superbogatašem Billom Gatesom nam z logotipom žabe na številnih prehranskih izdelkih javno in tako rekoč vsem na očeh sporoča, da nas želi ubiti, je nekako v grobem sporočilo mnogo objav, ki problematizirajo logotip na embalažah nekaterih prehranskih izdelkov, ki jih lahko kupimo tudi v Sloveniji. 

Primer ene od objav, ki namiguje, da prehranski izdelki z logotipom žabe vsebujejo strup. | Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona Primer ene od objav, ki namiguje, da prehranski izdelki z logotipom žabe vsebujejo strup. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Teorija, ki se je začela širiti nekje v začetku leta 2023, njenemu izvoru pa je mogoče slediti do bolgarskih, srbskih, ruskih in gruzijskih kanalov na različnih družbenih omrežjih, med drugim trdi tudi, da prehranski izdelki, opremljeni z logotipom žabe, vsebujejo strupeni herbicid atrazin, ki naj bi po ugotovitvah nekega ameriškega znanstvenika moške žabe spreminjal v hermafrodite oziroma v samice.

Objave, ki svarijo pred prehranskimi izdelki z logotipom žabe, so se v začetku julija začele širiti tudi med slovenskimi uporabniki družbenih omrežij. Nekatere objave, predvsem tiste na profilih bolj znanih slovenskih obrazov, so imele za naše razmere izjemen doseg, saj jih je delilo tudi več kot tisoč Slovencev.

Objava nekdanje uspešne slovenske športnice, ki jo je neposredno delilo več kot 1.100 slovenskih uporabnikov Facebooka, posredno pa še več sto drugih. | Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona Objava nekdanje uspešne slovenske športnice, ki jo je neposredno delilo več kot 1.100 slovenskih uporabnikov Facebooka, posredno pa še več sto drugih. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

 

Kdo v resnici stoji za žabo in kakšna je povezava z Billom Gatesom

Žaba v logotipu v nasprotju z navedbami v objavah na Facebooku ni zlata grozna listovka, ki trenutno velja za najbolj strupeno dvoživko in tudi eno najbolj strupenih živali na planetu, temveč rdečeoka drevesna žaba. 

Izbor žabe je sicer res simboličen, a ne na način, kot to verjamejo oziroma hočejo verjeti pristaši teorij zarot. Rdečeoka drevesna žaba namreč velja za neke vrste (bio)indikator ohranjenosti, nedotaknjenosti, zdravja okolja, ki predstavlja njen življenjski prostor, kar je tudi glavni razlog, da je silhueto žabe v svojem logotipu uporabila nepridobitna organizacija Rainforest Alliance, ki obstaja že od leta 1987. 

Organizacija Rainforest Alliance z Billom Gatesom in drugo globalno elito morda res ne snuje iztrebljenja človeštva z bananami in kakavom, je bila pa v zadnjem desetletju večkrat tarča kritik zaradi domnevnega kršenja pravic delavcev na pridelovalnih površinah, ki imajo certifikat Rainforest Alliance. Organizaciji so kritiki med drugim očitali, da ne izvaja dovolj temeljitega nadzora nad delovnimi pogoji na plantažah čaja.  | Foto: Shutterstock Organizacija Rainforest Alliance z Billom Gatesom in drugo globalno elito morda res ne snuje iztrebljenja človeštva z bananami in kakavom, je bila pa v zadnjem desetletju večkrat tarča kritik zaradi domnevnega kršenja pravic delavcev na pridelovalnih površinah, ki imajo certifikat Rainforest Alliance. Organizaciji so kritiki med drugim očitali, da ne izvaja dovolj temeljitega nadzora nad delovnimi pogoji na plantažah čaja. Foto: Shutterstock

Žaba torej predstavlja organizacijo, ki se zavzema za trajnostno ter za okolje in delavce čim manj obremenjujočo pridelavo prehranskih izdelkov, ki poteka pretežno v tropskih regijah – kave, kakava, čaja, banan in tako naprej. Končni izdelki, ki se znajdejo na policah supermarketov in ki vsebujejo sestavine, pridelane v skladu s kriteriji organizacije oziroma pridobljene od proizvajalcev, ki jim je Rainforest Alliance podelil certifikat ustreznosti, zato praviloma nosijo logotip z žabo.

Kako je vpleten Bill Gates? Povezava med organizacijo in ustanoviteljem Microsofta, ki je izpostavljena v objavah na Facebooku in drugih družbenih omrežjih, temelji zgolj na donaciji, ki jo je organizaciji namenil dobrodelni sklad Billa Gatesa in njegove bivše žene Melinde.

Rainforest | Foto: Matic Tomšič Foto: Matic Tomšič

Šlo je za 5,34 milijona ameriških dolarjev (upoštevajoč inflacijo je danes to 7,77 milijona dolarjev oziroma 7,23 milijona evrov) donacije, ki so jo organizaciji Rainforest Alliance podelili že davnega novembra 2007, izplačana pa je bila v obdobju 53 mesecev. Fundacija Billa in Melinde Gates je do zdaj v različne namene podelila že skoraj 34 tisoč donacij.

Kaj pa atrazin?

Uporabo zelo učinkovitega herbicida, katerega praktičnost pa ni odtehtala nevarnosti, ki jo predstavlja zdravju tako živali kot ljudi, smo v Sloveniji prepovedali že leta 2002, na ravni celotne EU pa je njegova uporaba prepovedana od marca 2004. 

V nekaterih državah, predvsem v Južni Ameriki in Afriki, atrazin še vedno uporabljajo, vendar pa ne na pridelovalnih površinah, ki spadajo pod okrilje organizacije Rainforest Alliance. Ta pridelovalcem, ki so pridobili certifikat organizacije, namreč prepoveduje uporabo atrazina. Herbicid se tudi še nikoli ni znašel na seznamu izjem (zadnji seznam, posodobljen junija 2023), torej sicer prepovedanih pesticidov, katerih uporabo pa Rainforest Alliance pod določenimi pogoji vendarle dovoljuje.