Torek, 19. 1. 2021, 22.00
3 leta, 9 mesecev
Novo (čeprav še oddaljeno) upanje za paraplegike
Protein, ki (pri miših) odpravi paralizo že po nekaj tednih
V študiji nemških znanstvenikov je že po od dveh do treh tednih terapije z novim proteinom mišim, paraliziranim zaradi težke poškodbe hrbtenjače, uspelo shoditi.
Znanstveniki ruhrske univerze v nemškem mestu Bochum so preboj dosegli z ustvarjanjem signalnega proteina, ki je po injekciji v možgane laboratorijskih miši stimuliral obnovo živčnih celic.
Glavni junak je protein hIL-6
Poškodbe hrbtenjače so ene od najtežjih, saj so nepopravljive, njihova posledica pa je pogosto popolna odpoved gibalnih zmožnosti spodnjih okončin. Poškodovana živčna vlakna namreč ne zmorejo posredovati signalov med možgani in mišicami, ravno tako pa se ne morejo obnoviti.
Nekatere prejšnje študije so pokazale omejeno uspešnost stimulacijskih terapij pri obnovi gibalnih funkcij, a so znanstveniki univerze Ruhr-Universität Bochum (RUB) v svoji novi raziskavi ubrali drugačno pot. Njihov cilj je bil popraviti poškodovana živčna vlakna s proteinom hIL-6. Ta protein izhaja iz naravnega peptida, ki ga genetsko spremenijo z namenom spodbujanja regeneracije živčnih celic. Isti raziskovalni skupini je v prejšnji raziskavi s tem proteinom uspelo doseči regeneracijo živčnih celic, ki sodelujejo pri vidu.
Prvič odpravili paraplegijo
Učinke tega proteina so preizkusili na miših, ki so utrpele najtežjo poškodbo hrbtenjače in posledično niso mogle uporabljati zadnjih nog. Že kmalu po injekciji so ugotovili, da so živci tudi sami začeli proizvajati hIL-6, komaj od dva do tri tedna po prvem odmerku pa so do takrat paralizirani glodavci že lahko spet hodili.
Miške, paralizirane zaradi poškodbe hrbtenjače (zgoraj), so že od dva do tri tedna po prejemu odmerka proteina hIL-6 spet lahko hodile (spodaj).
Nemški znanstveniki menijo, da gre za prvi primer terapije, ki ji je uspelo obnoviti gibalne funkcije pri najtežjih oblika paraplegije.
Pot do terapije za ljudi še negotova
Čeprav gre za prelomen dosežek, je še prezgodaj za odpiranje šampanjca. Pot do vsesplošno uporabne terapije pri ljudeh je namreč še zelo nedorečena in celo negotova.
Naslednje raziskave bodo še vedno potekale na miših, saj želijo ugotoviti, ali bo ta protein enako učinkovit tudi dolgo po poškodbi. Pri tej študiji, katere rezultate so objavili v znanstveni reviji Nature Communications, so namreč terapijo začeli takoj po poškodbi hrbtenjače.
1