Preizkusili smo: Samsung Navibot-S SR8980

Desant robotskih sesalnikov na dnevne sobe in preproge je na svetovni ravni pred enajstimi leti sprožil iRobot s svojo Roombo (prvega tovrstnega robotskega slugo – Trilobite – je leta 2001 sicer začel prodajati Electrolux, a je bila zadeva zaradi cene in komične neučinkovitosti prvih modelov komercialni polom), v zadnjih letih pa so se samodejnemu pobiranju prahu s svojimi letečimi krožniki pridružili tudi velikani industrije gospodinjskih aparatov. Še vedno sicer čakamo na robotski sesalnik, ki bo znal s koti obračunati tako kot njegovi klasični sorodniki, je pa Samsung s serijo Navibot nekako začrtal smernice, ki jim bodo v prihodnosti najbrž sledili tudi drugi.

Škatla z Navibotom-S SR8980 je gromozanska – zaman sem upal, da na račun pretiravanja z zaščitno oblogo iz stiropora, saj je komplet sesalnika in njegovega domovanja precej zajeten. Začasno domovanje je v relativno skromnem blokovskem stanovanju robot tako našel pod pisalno mizo. Če bi ga obdržal, bi bila prostorska stiska precejšnja težava, saj bi ga seveda bilo nesmiselno pospravljati v oziroma na omaro – naprava je namreč namenjena avtonomnemu vsakodnevnemu (ali tedenskemu) obratovanju, za kaj takšnega pa seveda ne more biti omejena na štiri stene originalne embalaže.

Ste kdaj igrali Pong? Takoj po vklopu se je moral robotek precej potruditi, da se je izkopal iz kolesnic polnilno-praznilne postaje, se je pa nato brez obotavljanja podal na delo. Začetna podlaga mu ni bila preveč pisana na robustna kolesa, ki so se morala spopasti s precej grobim tapisomom. Precej bolje mu gre na klasičnem parketu, keramičnih ploščicah in podu iz linoleja. V srednje veliki sobi, polni navlake in domačih živali, se je znašel odlično, opazil sem tudi, da je skoraj nemudoma po začetku sesanja napadel območje, ki ga ponavadi teptamo v obutvi. V praksi se je tako takoj izkazala ena od osrednjih opevanih funkcionalnosti sesalnika – senzor za zaznavanje večjih koncentracij prahu in manjših smeti (Dust Awareness Sensor). Navibot-S je po omenjenem kosu preproge nekajkrat zaokrožil in se nato v ravni črti vrnil do začetnega mesta ter nadaljeval v smeri, ki si jo je sicer izbral na začetku. Prve težave z navigacijo so nastale ob stiku s spodnjim robom omare, ki ni dovolj visoka, da bi osem centimetrov visok robot preprosto zdrsnil podnjo, obenem pa je premalo pritlehna, da bi jo obravnaval kot objekt, ki se mu je treba izogniti. Posledično je bil vsakič, ko se je omenjena omara znašla na Navibotovi transverzali, trk neizogiben. V napoto mu je bil tudi naslanjač s širokim lesenim podnožjem, ki v višino meri kakšen centimeter – čeprav lahko kolesa napravo dvignejo dovolj (1,5 centimetra), da ovira načeloma ne bi smela biti problematična, sem moral nasedlega nesrečneža rešiti vsaj trikrat.

Zlahka pozabiš, da gre pravzaprav za sesalnik V drugih bivalnih prostorih, kjer so elementi pohištva za robot definirani dovolj jasno, težav z iskanjem smeri na srečo ni bilo, tako da sem se lahko znova posvetil praktičnemu vidiku posedovanja tovrstnega gospodinjskega aparata. Moč srkanja seveda nikakor ni primerljiva z nekajtisočvatnimi velikimi brati – Samsung je dobršen del učinkovitosti žrtvoval za tiho delovanje, kar pomeni, da se bo treba bolj trdovratnih (debelejše nitke na preprogi) in večjih smeti še vedno lotiti bolj agresivno. Navibot stanovanjsko površino obdela površinsko, a je pri tem v večji meri zelo natančen. Sesalni del s krtačko na spodnji strani je širok 200 milimetrov, dodaten razpon pa prispevajo kotni čopiči na levi in desni, ki se vrtijo ves čas obratovanja in lovijo drobce, do katerih sesalna špranja ne more. Posledično je potrebnega manj sprehajanja, robot pa lahko v krajšem času postori več. Med njegovimi žrtvami se najpogosteje znajdejo lasje in dlake domačih živali, drobtine, prah in smeti s pločnika, ki jih v stanovanje prinesemo na obutvi. Omenjeni vrteči se čopiči so sicer namenjeni predvsem čiščenju kotov, v katere se Navibot ne more stisniti. Njihovo poslanstvo sem preizkusil s prgiščem peska (še nerabljenega!) za mačje stranišče, ki sem ga raztrosil v dobro dostopnih 90 stopinj. Presenetljivo je sesalnik dosegel dobršen del zrnc v skrajnem stičišču zidov, nikakor pa se ni mogel postaviti tako, da bi pobral vsa, ki so bila od sten oddaljena približno pet centimetrov. Sedi, tri!

Se vaša mačka dolgočasi? Vklopite Navibot-S!

Ko v želodcu zmanjka prostora ali pa se iztroši baterija, se sesalnik obrne proti bazni postaji, kjer se priklopi na 220 in v približno dvelitrski shranjevalni prostor izvrže nabrane zaklade. Če je raven elektrike blizu ničle, bo polnjenje trajalo približno 180 minut (tovarniški podatek). Na delo ga lahko seveda pošljete, še preden bo števec dosegel sto odstotkov, a se bo v tem primeru v svoje domovanje vrnil prej. Vprašanje je sicer, če mu bo uspelo prvič – navigacija po nekoliko dvignjeni parkirni platformi in okrog nje mu v redkih primerih povzroča hude težave, kar lahko vidite tudi v zgodnjem videoposnetku.

Sesaj jutri in v četrtek ter poskusi ne zgrmeti v globino Padce po stopnicah in z balkonov preprečujejo trije senzorji naklona – žal funkcije zaradi bivanja v bloku nisem mogel (oziroma v drugem primeru nisem želel) preizkusiti. Dostop do želenih območij je mogoče nadalje omejiti s postajama Virtual guard – ti oddajata signal, ki ustvari neviden zid in sesalniku prepreči prehod. Vseeno priporočam, da enega kljub senzorjem vendarle postavite pred stopnišče, drugega pa pred vrata kopalnice, kjer je praviloma malo prostora in ogromno fizičnih ovir.

Prek vmesnika na preprostem zaslonu na hrbtišču sesalnika je mogoče nastaviti tudi dnevni ali tedenski razpored čiščenja. Da bi Navibotu na rep stopali čim redkeje, se z njim poskusite dogovoriti, da sesa, ko ste v službi. Lahko tudi ponoči – zgornja meja glasnosti je namreč zgolj 60 decibelov.

Cena? Za evropski model Samsung Navibot-S VCR8980L3K/XET je treba odšteti dobrih 550 evrov, se je pa prej seveda treba vprašati, če bo šlo še za enega izmed "topshopovskih" nakupov, ki bo končal pod otroško posteljo. Če si tako kot jaz vodovodne cevi delite z blokovskimi sotrpini, raje ostanite pri dobrem starem hrupnežu.