Nedelja, 16. 2. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Pot v hrvaško Istro pelje čez "čudno" mejo. Zakaj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,82
9
Google na svojem zemljevidu prikazuje dve različni meji; ena ugaja Slovencem, druga Hrvatom.
Kdor je s pomočjo Googlovega zemljevida kdaj že načrtoval pot v hrvaško Istro, je morda opazil, da je meja med Slovenijo in Hrvaško v območju od sečoveljskih solin do Dragonje označena nekoliko drugače, in sicer s prekinjeno črto. Google z risanjem dveh ali več meja na svojem zemljevidu občasno namreč ustreže državam, ki so zapletene v mejne spore. Gre sicer za relativno redkost, saj takšnih primerov na Googlovem zemljevidu ni na pretek. Našli smo jih še nekaj.
Google se pri prikazovanju državnih mej na zemljevidu Google Maps, ki ga uporablja več kot milijarda ljudi, pogosto uklanja volji lokalnih oblasti oziroma se noče zameriti nobeni od držav, ki si prilaščata določeno ozemlje oziroma trdita, da je meja med državama zarisana drugače, kot trdi druga država.
Na svojem zemljevidu Google sporne meje označi s prekinjeno črto. Odvisno od tega, kje se nahaja uporabnik, lahko prekinjena črta prikazuje ali dve različni interpretaciji meje, kar je najpogosteje, ali pa prikazuje mejo, ki jo je določila država, v kateri Google ponuja storitev (primer Turčije malce nižje).
Takšne meje so na zemljevidu sveta sicer relativna redkost. Ob odseku meje, zaradi katere se že lep čas prepirata Slovenija in Hrvaška, jih je mogoče na Googlovem zemljevidu najti le še peščico.
Ukrajina in Rusija
Polotok Krim si je leta 2014 po strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, vojaški okupaciji regije in hitri izvedbi referenduma priključila Rusija, a ga večina držav članic Zveze narodov še vedno priznava kot del Ukrajine.
Ciper in Turčija
Turki lahko na spletu uživajo v pogledu na Ciper, saj jim sodeč po Googlovih zemljevidih pripada severna tretjina otoka (TRNC oziroma Turška republika Severni Ciper). Tega medtem ne vidijo uporabniki Googlovega zemljevida tako rekoč nikjer drugje na svetu, saj OZN Severnega Cipra ne prepoznava kot turškega teritorija.
Čile in Argentina
Približno 60-kilometrski odsek dolge meje med Čilom in Argentino sredi Andov preprosto ni zarisan, saj se državi ne moreta dogovoriti, kjer natanko naj bi meja potekala.
Venezuela in Gvajana
Venezuela si želi sporno mejo z Gvajano prestaviti tako daleč proti vzhodu, da bi se ozemlje Gvajane zmanjšalo za več kot dve tretjini. Obmejni spor ima korenine v 19. stoletju, ko so si ozemlje med seboj podajali britanski in nizozemski kolonialisti.
Izrael in Palestina
Palestina zahteva neodvisnost Gaze, Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema, Izrael jih ne da. Eden najbolj nasilnih teritorialnih sporov na svetu traja že več kot petdeset let.
Pakistan in Indija
Sporna meja med Pakistanom in Indijo v regiji Azad Kašmir oziroma Svobodni Kašmir, v kateri ima administrativno oblast trenutno Pakistan, Indija pa trdi, da območje pripada njeni pokrajini Kašmir (Jammu in Kašmir). Pakistan medtem od Indije zahteva nadzor nad prav celotnim Kašmirjem, saj naj bi pripadal njemu.
Egipt in Sudan
Od leta 1956, ko je Sudan postal samostojna država, se z Egiptom prepira glede teritorija, ki mu pravijo Halaibski trikotnik. Ozemlje že od 90. let prejšnjega stoletja upravlja Egipt.
Etiopija in Somalija
Več kot 800 kilometrov dolg del meje med Etiopijo in Somalijo v regiji Ogaden, kjer večinoma živijo etnični Somalci, a Etiopija trdi, da pripada njej, je že več desetletij glavni razlog za nasilje v regiji. Med drugim je zaradi mejnega spora med letoma 1977 in 1978 izbruhnila tudi vojna.
Preberite tudi:
9