Torek, 20. 2. 2024, 15.50
10 mesecev
Pobegli dokumenti iz Putinovih pisarn razkrili načrte Rusije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,03
Velika priljubljenost Volodimirja Zelenskega med državljani in državljankami Ukrajine v času vojne je velik trn v peti administraciji predsednika Rusije Vladimirja Putina. Kljub temu, da je ukrajinskemu predsedniku podpora v zadnjem obdobju nekoliko padla, je še v primerjavi s podporo, ki jo uživajo voditelji večine demokratičnih držav Zahoda, še vedno precej visoka.
Tranša več kot stotih dokumentov, do katerih se je prek evropskih obveščevalnih agencij dokopal ameriški medij The Washington Post, razkriva veliko dezinformacijsko operacijo Putinove administracije. Njena glavna cilja sta bila zmanjšati domačo podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ter dlje časa trajajoči razkol med njim in Valerijem Zalužnim, vrhovnim poveljnikom ukrajinske vojske, zaostriti do te mere, da ga bo Zelenski odstavil s položaja, kar se je pred dvema tednoma tudi zgodilo.
Kot je razvidno iz dokumentov, ki jih je analiziral in nekaj tudi javno objavil (vir, vir) The Washington Post, je administracija ruskega predsednika Vladimirja Putina januarja 2023 rekrutirala več političnih strategov in jim ukazala, naj sestavijo udarno enoto, ki bo z manipulacijami na družbenih omrežjih in objavami lažnih novic zamajala na videz zabetonirani stolček Volodimirja Zelenskega.
Priljubljenost in večinska neomajna podpora ukrajinskemu predsedniku med državljani in državljankami Ukrajine skoraj leto dni po začetku vojne je bil namreč dejavnik, na katerega v Kremlju po invaziji na sosednjo državo niso računali. Prav tako v Rusiji niso računali na uspeh ukrajinske protiofenzive ob koncu leta 2022, v kateri so ukrajinske sile okupatorja v veliki meri izrinile iz predhodno zasedenih regij Herson in Harkov in ki je med Ukrajinci dodatno utrdila zaupanje v Zelenskega.
Glavni je bil človek, ki v Rusiji "uredi zadeve"
Na prvem sestanku o dezinformacijski kampanji, ki je v Moskvi po informacijah The Washington Posta potekal 16. januarja 2023 in ki ga je sklical eden najvplivnejših posameznikov v Kremlju, prvi namestnik vodje osebja Sergej Kirijenko, so se tako dogovorili, da je ukraljinsko ljudstvo treba prepričati, da je Zelenski vse bolj šibek in nerazsoden ter da se boji, da ga bodo izrinili s položaja, zato bo sprejemal odločitve, ki bodo za Ukrajino z vidika vojaškega konflikta z Rusijo pogubne.
Kremelj lastno propagando v tujino širi nekoliko težje kot doma, kjer lastniško ali pa prek ključnih oseb, ki so blizu Putinovemu režimu, obvladuje vse največje medije in tiskovne agencije, neodvisno novinarstvo pa v državi tako rekoč ne obstaja več oziroma deluje v tujini. Po poročanju ruskih medijev, ki je namenjeno domačemu občinstvu, je za vojno v Ukrajini kriva napadena država in ne država, ki jo je napadla, Rusija pa naj bi bila tudi v neposredni nevarnosti, da preneha obstajati, krivca za to pa sta združeni Zahod oziroma zveza Nato, na primer.
Odgovornost za načrtovanje in potek operacije je padla na pleča birokrata Aleksandra Karičeva. Ta je v Moskvi znan kot oseba, ki "uredi zadeve – njegovo poslanstvo naj bi bilo zagotoviti, da gredo volitve vselej po načrtih Kremlja", piše Post.
Dezinformacijska kampanja je imela štiri cilje:
- diskreditacijo ukrajinskega političnega vrha na čelu z Volodimirjem Zelenskim in diskreditacijo ukrajinskih oboroženih sil s poudarkom na zmanjševanju podpore poveljstvu ukrajinske vojske,
- vnašanje negotovosti med ukrajinske vojake, tako tiste na fronti kot rezerviste, pa tudi potencialne kandidate za morebitne prihodnje mobilizacije,
- vnašanje razdora in dvomov med ukrajinsko elito ter o ukrajinski eliti, na primer s prepričevanjem državljank in državljanov Ukrajine, da tamkajšnja elita ter politični vrh delata zgolj za lastne interese,
- zavajanje ukrajinske javnosti o tem, kaj se v resnici dogaja na bojišču, na primer s pretiravanjem o številu žrtev med ukrajinskimi vojaki.
"Dodatna resnica"
Kot so po navedbah The Washington Posta razkrili dokumenti, so se vsi vpleteni v dezinformacijsko operacijo srečevali tedensko ter analizirali doseg in vpliv najbolj viralnih objav, ki so jih podtaknili na najpogosteje uporabljana družbena omrežja v Ukrajini, kar so predvsem Facebook, Instagram, Telegram in Twitter (zdaj X).
Najuspešnejše posamezne manipulatorske vsebine, ki naj bi jih v Kremlju imenovali dodatna oziroma alternativna resničnost, so zbrale tudi po več milijonov ogledov, število vseh prikazov ukrajinskim uporabnikom v določenih časovnih obdobjih pa je dosegalo celo devetmestne številke.
Objave je ustvarjalo in širilo več deset najetih t. i. internetnih trolov, ki so na družbenih omrežjih v Ukrajini vsak teden delili več kot 1.300 objav, pogosto s priloženimi fotografijami in videoposnetki, ter zapisali skoraj 40 tisoč komentarjev.
Poseben poudarek je bil na deljenju vsebin prek komunikacijske aplikacije Telegram, ki je v času vojne postala glavni vir novic za mnoge Ukrajince, njena uporaba se je v Ukrajini v letu 2023 glede na preteklo leto namreč povečala za več kot 600 odstotkov.
Teme objav so segale od laganja o domnevnih ukrajinskih vojakih, ki jim je vodstvo države obljubilo denarno odškodnino, a je niso dobili, do parol o "bitki Kijeva do zadnjega Ukrajinca" in trditev o odvisnosti Zelenskega od prepovedanih drog ter o njegovih domnevnih luksuznih nepremičninah v tujini. Te smo od začetka vojne v Ukrajini lahko zasledili tudi na profilih slovenskega izvora, ki nevede ali pa tudi namenoma delijo rusko propagando.
Med dezinformacijsko kampanjo so bile reciklirane tudi nekatere zavajajoče ali odkrito lažne vsebine, ki so jih Rusi že uporabili v predhodnih tovrstnih prizadevanjih, t. i. operaciji Doppelganger (Dvojnik), katere cilj je bil zmanjšati podporo Ukrajini v državah Zahoda, predvsem v Evropski uniji in ZDA.
Ruski internetni plačanci, ki upravljajo tako imenovane tovarne lažnih profilov, prek katerih se izdajajo za prebivalce evropskih in drugih držav, na družbenih omrežjih pogosto delijo tudi trditve, da je Volodimir Zelenski marioneta Zahoda v vojni proti Rusiji oziroma da deluje po navodilih Združenih držav Amerike (na fotografiji je v družbi predsednika ZDA Joeja Bidna).
Glavna taktika operacije Doppelganger je bilo kloniranje spletnih strani uveljavljenih evropskih (in v manjši meri ameriških) medijev, kot so The Guardian, Le Monder, Der Spiegel. Na novih straneh so nato objavljali mešanico resničnih novic in protiukrajinske propagande, ki je napad Rusije na sosedo poskusila upravičiti z najrazličnejšimi razlogi, od boja proti nacizmu do skrivnih ameriških laboratorijev za razvoj biološkega orožja na ukrajinskih tleh.
Na družbenih omrežjih so medtem imitirali resnične osebe, predvsem politike, in prek teh lažnih profilov, med katerimi so nekateri hitro pridobili večje število sledilcev, platforme prežemali s prorusko ideologijo.
Kot so ravno pred enim tednom opozorili v Franciji, operacije Doppelganger še zdaleč ni konec. Francoski časnik Le Monde je prejšnji torek namreč poročal, da je francoska agencija za zagotavljanje obrambe pred tujimi varnostnimi grožnjami na spletu Viginum razkrinkala omrežje kar 193 spletnih strani, katerih namen je bil širjenje ruske propagande pred prihajajočimi evropskimi volitvami, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem letos.
Je bil načrt uspešen?
Nejasno je, v kolikšni meri je ruska dezinformacijska kampanja vplivala na aktualno politično ozračje v Ukrajini, vsekakor pa so se v zadnjem obdobju v državi zgodili določeni premiki, ki sovpadajo s cilji kremeljske operacije.
Eden njenih glavnih ciljev, to je doseči, da bodo državljani in državljanke Ukrajine predsedniku Volodimirju Zelenskemu začeli obračati hrbet, se je snovalcem operacije dolgo zdel nedosegljiv, saj je predsednik kljub njihovim naporom še naprej užival visoko podporo, a se je ta letos morda vendarle začela nekoliko krhati.
Kot je pokazala anketa osrednjega ukrajinskega nevladnega instituta za ekonomske in politične študije Razumkov Center, je julija 2023 Zelenskega podpiralo 81 odstotkov državljanov Ukrajine. Do 8. februarja letos, ko je Razumkov Center objavil rezultate zadnje ankete, je njegova podpora upadla na 69 odstotkov, piše The Washington Post.
Res je sicer, da gre za enako, za 12 odstotnih točk, zmanjšanje podpore predsedniku kot v obdobju med aprilom 2022 in poletjem 2023, ko je po izsledkih ankete IRI podpora državljanov in državljank Zelenskemu s 94 odstotkov padla na 82 odstotkov.
Glede na večino anket je Zelenski največji padec podpore doživel ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Gre za obdobje, ki ga je zaznamovala vsa večja verjetnost, da bo ukrajinski predsednik zamenjal vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske, generala Valerija Zalužnega, s katerim naj bi bil že dlje časa v sporu oziroma naj ne bi našla skupnega jezika glede nadaljnjega poteka ukrepov proti okupatorju.
Prav vnašanje razdora med Zelenskega in Zalužnega naj bi bil po pisanju Washington Posta eden od glavnih ciljev dezinformacijske kampanje. Ogromno ukrajinskih uporabnikov družbenih omrežij je bilo tako tarča objav, ki so Zalužnega prikazovale kot potencialnega naslednjega predsednika Ukrajine ali pa namigovale, da se bo Zelenski poskusil znebiti zelo priljubljenega generala, ker se boji, da mu bo spodnesel predsedniški stolček.
Volodimir Zelenski je odločitev za menjavo Valerija Zalužnega utemeljil v videoposnetku na družbenem omrežju X, pojasnil pa je tudi, da je generala povabil, naj ostane del ekipe, ki se bori proti ruskim silam.
Generala Zalužnega so 8. februarja letos nato res odstavili s položaja vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske, Zelenski pa se mu je zahvalil za vse, kar je storil za državo, in za njegovega naslednika imenoval poveljnika Oleksandra Sirskega.
