Opozorilo kupcem: Trumpove carine bi lahko močno podražile elektroniko

Če bo Donald Trump uresničil predvolilne obljube o uvedbah novih carin ali dvigih obstoječih, bi se lahko prenosni in tablični računalniki podražili za do 45 odstotkov, igralne konzole za 40 odstotkov, računalniški zasloni za 31 odstotkov, pametni telefoni pa za 26 odstotkov, je oktobra kupce v ZDA v sodelovanju z analitičnim podjetjem Trade Partnership Worldwide (TPW) opozorila CTA, Ameriška zveza za potrošniško tehnologijo.

Med načrti Trumpa in njegovih zaveznikov za dodatne carine na uvoz izdelkov se najpogosteje omenjajo od deset- do 20-odstotne carine na uvoz vseh izdelkov in pa domnevno kar 60-odstotne carine na uvoz izdelkov iz Kitajske. To Donald Trump vidi kot največjega tekmeca Združenim državam Amerike – kot velesile svetovne trgovine – in predvsem grožnjo domači proizvodnji. 

Novice Nemčija in EU v resnih težavah

Prenosniki bi lahko bili skoraj 1,5-krat dražji

Najvišja podražitev, ki bi v primeru kombinacije omenjenih novih dajatev (10 odstotkov na ves uvoz in 60 odstotkov na uvoz iz Kitajske) zadela ameriške kupce elektronike, bi bila podražitev prenosnih računalnikov, saj jih za mnoge znamke še vedno proizvajajo na Kitajskem.

V analitičnem podjetju TPW so ocenili, da bi se povprečen prenosni računalnik, ki se v ZDA danes proda za 793 dolarjev (737 evrov), podražil za 357 dolarjev (332 evrov) oziroma 45 odstotkov. 

Uvedba carin, kakšne napoveduje Trump, bi lahko kupno moč Američanov samo na trgu elektronike zmanjšala za do kar 90 milijard dolarjev oziroma dobrih 83 milijard evrov, svarijo analitiki pri TPW. Foto: Shutterstock

Pri kupcih dražjih prenosnikov, katerih cene lahko dosežejo tudi več tisoč dolarjev, bi bil izračun preprostejši: vsakemu zapravljenemu tisočaku bi morali po uvedbi carin prišteti 450 dolarjev (418 evrov). Prenosni računalnik, ki danes stane tri tisoč dolarjev (2.800 evrov), bi po Trumpovi uvedbi carin tako stal 4.350 dolarjev (4.040 evrov). 

Novice Pečečnik pesimističen: Ne pričakujemo nič dobrega

Več ekonomistov že mesece opozarja na največjo pomanjkljivost Trumpovih velikih obljub o uvedbi novih ali dodatnih carin, ki jih zmagovalec predsedniških volitev v ZDA opisuje kot glavni način za krepitev ameriškega gospodarstva in domače proizvodnje ter rešitev vseh proračunskih težav: podjetja bodo povečane stroške skoraj zagotovo prevalila na končne kupce, ti pa bodo zaradi tega plačevali višje cene izdelkov. 

Donald Trump uvajanje carin, ki jih je zadnje mesece na predvolilnih shodih omenil neštetokrat, vsaj glede na izrečeno vidi rešitev za tako rekoč vse ameriške proračunske izzive. Foto: Reuters

V nasprotju z drugimi davki ameriški predsedniki za uvedbo uvoznih carin v skladu z ameriško zakonodajo ne potrebujejo zelene luči kongresa ZDA. Trump je tako že med svojim prvim mandatom leta 2018 uvedel carine na uvoz jekla in aluminija iz tako rekoč vseh držav sveta (nekaj je bilo izjem), Joe Biden pa jih je kasneje nekoliko omilil.

Trump je leta 2020 uvedel tudi visoke carine za uvoz določenih vrst izdelkov, med katerimi so bili tudi polprevodniki in litij-ionske baterije, iz Kitajske. Njegov naslednik Joe Biden je te dajatve v veliki meri ohranjal.

Avtomoto Muskova podpora Trumpu se je poplačala že prvi dan

Dražje tudi igralne konzole, pametni telefoni, zasloni

Med elektroniko, ki jo še vedno v večini proizvajajo na Kitajskem in bi se podražila najbolj, so tudi igralne konzole, pametni telefoni in računalniški zasloni.

Največji udarec bi utrpeli ljubitelji videoiger, saj bi se igralna konzola, kot je Playstation 5, z zdajšnjih 450 dolarjev (418 evrov) za najcenejšo različico (PlayStation 5 Slim) podražila za 40 odstotkov na 630 dolarjev (585 evrov), cena najdražje različice konzole (PlayStation 5 Pro) pa bi z uvedbo novih carin presegla celo magično mejo tisoč dolarjev (podražitev s 700 na 1.050 dolarjev oziroma s 650 na 975 evrov). 

Več ekonomistov je v zadnjih mesecih opozorilo, da bi Trumpovo morebitno uvajanje visokih uvoznih dajatev lahko ne le bistveno podražilo izdelke, temveč tudi škodilo ameriškemu izvozu in s tem negativno vplivalo na ameriški BDP. Foto: Shutterstock

TV-zasloni bi se za kupce v ZDA s kombinacijo novih carin podražili za deset odstotkov, za enak delež tudi pripomočki, kot so miške in tipkovnice, najmanj pa bi se uvedba novih ali dodatnih carin odražala v cenah namiznih računalnikov in komponent zanje. V povprečju bi se podražili le za nekaj več kot šest odstotkov, še ocenjuje TPW.

Skrbi zaradi morebitnih carin tudi v Evropi

Ko so bili dokončno znani rezultati ameriških predsedniških volitev, so zaskrbljenost zaradi Trumpovih napovedi o uvajanju do 20-odstotnih uvoznih dajatev izrazili oziroma na druge načine pokazali tudi v Evropi.

Vrednost delnic evropskih proizvajalcev vozil, kot sta na primer Mercedes-Benz in BMW, je v sredo močno padla. Kasneje so si delnice nekoliko opomogle.

Ob avtomobilski bodo na morebitne odločitve prihodnjega predsednika ZDA zelo pozorni tudi v farmacevtski in kemični industriji, danes poroča The Guardian. Trojica gospodarskih panog namreč predstavlja levji delež evropskega izvoza v Združene države Amerike. 

"Želim, da nemški proizvajalci avtomobilov postanejo ameriški proizvajalci avtomobilov. Hočem, da svoje tovarne zgradijo pri nas," je oktobra na enem od predvolilnih shodov dejal Donald Trump. Foto: Guliverimage

Da izvolitev Donalda Trumpa za Evropsko unijo in Evropo širše v primeru vpeljevanja mehanizmov, ki bi lahko prispevali k selitvi proizvodnje iz Evrope v ZDA, ne pomeni nič dobrega, so v sredo opozorili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.

Podjetnik in predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik je izid volitev pospremil s komentarjem, da pričakujejo spremembe na slabše.