Četrtek, 2. 2. 2017, 18.51
7 let, 1 mesec
Od reveža do superbogataša: zgodba Jana Kouma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,58
2
Marsikdo danes sanjari, da se bo spomnil novega izdelka ali storitve, s katerim bo navdušil svet, ga nato prodal in zaslužil milijone. To je uspelo Janu Koumu, ki je odraščal v majhnem stanovanju brez tekoče vode, nato pa naredil aplikacijo, za katero mu je eden najbogatejših ljudi na svetu plačal več kot 15 milijard evrov.
40-letni Jan Koum je v tehnološkem svetu znan kot oče aplikacije WhatsApp, ki uporabnikom mobilnih naprav omogoča pogovore prek spleta prek njihove telefonske številke brez registracije uporabniškega računa. WhatsApp ima več kot milijardo uporabnikov in je najbolj priljubljena tovrstna aplikacija na svetu.
Koum je WhatsApp v začetku leta 2014 prodal Facebooku in čez noč postal milijarder. Revija Forbes vrednost njegovega premoženja danes ocenjuje na osem milijard evrov (8,7 milijarde ameriških dolarjev).
Jan Koum se je rodil 24. februarja 1976 v Ukrajini, otroška leta je preživel v mestu Fastiv (na fotografiji). Koumova družina ima judovske korenine, zaradi česar je bil Koum v šoli pogosto tarča antisemitizma, ki je bil v Ukrajini vselej velika težava. Med letoma 1989 in 2001 je Ukrajino zapustilo skoraj 400 tisoč Judov oziroma tri četrtine vseh judovskih državljanov, na primer.
Koum je v Ukrajini odraščal v revščini. Z očetom, mamo in babico je živel v majhnem stanovanju, tekoče vode niso imeli. "Najhujše so bile zime," je leta 2014 povedal v intervjuju za ameriški poljudnoznanstveni medij Wired.
Ko je bil Jan Koum star 16 let, se je z mamo in babico preselil v ZDA, natančneje v kraj Mountain View (na fotografiji) v ameriški zvezni državi Kalifornija. Koumov oče je začasno ostal v Ukrajini in se pripravljal na prihod k družini, a ga je pred selitvijo pokopala huda bolezen.
Ker samo mama ni mogla preživljati sina in njegove babice, je Jan skoraj takoj po selitvi v ZDA začel delati pri čistilnem servisu. Računalništvo in programiranje sta ga začela zanimati šele pri osemnajstih letih. Začetno znanje je pridobival iz rabljenih knjig, ki jih je po tem, ko jih je preučil do potankosti, vračal v knjigarno. Koum (prvi z desne) na fotografiji v družbi skupine hekerjev, ki se ji je pridružil ob začetku svoje računalniške kariere.
Družina Koum sicer ni imela denarja, da bi si privoščila knjige za Jana – da niso ostali lačni, so vsak mesec računali na pomoč države. Koum je dve desetletji po selitvi v ZDA milijardno pogodbo za prodajo WhatsAppa simbolično podpisal na vhodnih vratih socialnega urada, kamor je z mamo hodil po prehranske bone (na fotografiji).
Koum nikoli ni bil uspešen šolar, a se je v ZDA, deželi priložnosti, kljub temu vpisal na državno univerzo v mestu San Jose. Da bi odplačeval šolnino, se je hkrati zaposlil kot preizkuševalec sistemov računalniške varnosti v podružnici multinacionalke Ernst & Young (E & Y, na fotografiji).
Med delom za E & Y je Koum (desno) leta 1997 spoznal Briana Actona (levo), enega prvih zaposlenih pri takrat še razmeroma mladem internetnem podjetju Yahoo!. Spletlo se je prijateljstvo in čez nekaj mesecev mu je Acton ponudilo isto službo pri Yahooju!. Koum je ponudbo sprejel in nato naslednjih devet let delal za Yahoo!. Foto: Forbes
Koum je ob Billu Gatesu in Marku Zuckerbergu eden od tehnoloških superbogatašev, ki niso nikoli dokončali visokošolskega izobraževanja. To se je zgodilo na edinstven način – Koum je dva tedna poskušal hkrati obiskovati univerzo in delati za Yahoo!, nato pa ga je med predavanjem poklical sam David Filo (na fotografiji), soustanovitelj Yahooja!, in ga vprašal, kje za vraga je, potreboval ga je v pisarni. Koum je odgovoril, da na predavanju, Filo pa mu je ukazal: "Spravi svojo rit takoj sem!" Koum se je takrat odločil, da študija ne bo nadaljeval.
Jan Koum in Brian Acton sta Yahoo! skupaj zapustila leta 2007. Takrat že zelo dobra prijatelja sta si privoščila zelo dolg dopust, med drugim sta nekaj mesecev potovala po Južni Ameriki in se preizkušala v različnih športih, predvsem metanju frizbija. Tako imenovani "ultimate frisbee" je v ZDA namreč zelo priljubljen šport.
Po vrnitvi v delovni pogon sta Koum in Acton prošnji za zaposlitev poslala Facebooku, ki pa ju je zavrnil. Koum takrat že tako ali tako ni vedel, kaj želi v življenju sploh početi, Facebookova zavrnitev pa ga je prisilila, da je začel razmišljati.
Ideja se mu je utrnila januarja 2009, ko je kupil novi iPhone in pomislil na to, koliko možnosti ta pametni telefon ponuja razvijalcem programske opreme in da bo na tem področju v naslednjih letih najverjetneje nastala cela industrija.
Koum si je zamislil aplikacijo, s katero bi lahko uporabnik prek pametnega telefona ob svojem imenu objavljal različne statuse – kako se počuti, o čem trenutno razmišlja, kaj mu je zanimivo. Aplikacijo je poimenoval WhatsApp, ker zveni tako kot vprašanje "What's up?" oziroma "Kaj dogaja?".
WhatsApp je aplikacija za sporočanje in ne le za objavljanje statusov postala poleti 2009. To je bil korak v pravo smer, saj se je število uporabnikov, ki je prej raslo zelo počasi, v nekaj dneh povečalo na četrt milijona. Oktobra 2009 se je podjetju WhatsApp, Inc. pridružil še Brian Acton (levo) in pet nekdanjih sodelavcev iz Yahooja prepričal, da so v aplikacijo vložili skoraj četrt milijona evrov. Foto: Forbes
Do leta 2011 je bil WhatsApp že ena od 20 najbolj priljubljenih aplikacij za pametne telefone iPhone. Uporabnikom je bilo všeč, da jim za sporočanje z WhatsAppom ni bilo treba ustvariti uporabniškega računa, vse je potekalo prek telefonske številke. Za to je bil zaslužen Koum, ki mu je šlo vedno na živce, da je vselej pozabil geslo za Skype in druge sporočilne storitve. Foto: WhatsApp
WhatsApp je bil in tudi še vedno je ena od redkih aplikacij, ki spoštuje uporabnikovo zasebnost. Komunikacija med uporabniki je šifrirana. Koum je večkrat poudaril, da o svojih uporabnikih noče vedeti nič. Ne nazadnje mu niti ni treba – ker WhatsApp uporabnikom ne prikazuje oglasov, je zbiranje osebnih podatkov o njih praktično ničvredno.
Do leta 2012 je bil WhatsApp že tako priljubljen, da je ujel pozornost Marka Zuckerberga, prvega moža družbenega omrežja Facebook. Zuckerberg in Koum sta se večkrat srečala na kosilu, hodila na sprehode in pohode po hribih v bližini Silicijeve doline. Njuno druženje je bilo na začetku zgolj prijateljsko, a so že tedaj mnogi ugibali, da ima Zuckerberg tudi poslovne interese.
In res – februarja 2014 je Zuckerberg Jana Kouma povabil k sebi domov na večerjo. Na mizo je nato položil ponudbo, ki je Koum ni mogel zavrniti. 19. februarja 2014 se je pridružil upravi Facebooka, spotoma pa Zuckerbergu svoj WhatsApp prodal za kar 19 milijard ameriških dolarjev oziroma (takrat) okrog 16 milijard evrov.
Kot smo že omenili, je Koum pogodbo o prodaji WhatsAppa Facebooku podpisal na vratih urada za izdajo socialnih prehranskih bonov, kjer je bil z mamo v mladosti redni gost. Foto: Forbes
Koum je po prodaji aplikacije Facebooku čez noč postal milijarder. Njegov delež v WhatsAppu, strokovnjaki so vrednost celotne aplikacije in podjetja WhatsApp, Inc. prej ocenjevali na okrog poldrugo milijardo evrov, je kar naenkrat postal vreden skoraj štirikrat več. Ob pridružitvi upravi Facebooka je Koum začel prejemati simbolično letno plačo v višini enega dolarja, a tudi delnice Facebooka v takratni vrednosti več kot dve milijardi evrov.
Koum nikoli ni dovolil, da bi ga bogastvo pokvarilo. Da je varčen, je pokazal takoj po podpisu pogodbe s Facebookom, ki ga je prisilil v čimprejšnjo izpeljavo posla, da je lahko še izkoristil nabrane letalske milje in v Barcelono, kjer je imel takrat srečanje z županom (prvi z leve, danes že nekdanji župan Barcelone Xavier Trias), letel zelo poceni. Foto: Facebook
Jan Koum ne zapravlja, če ni treba. Že res, da vozi športni avtomobil porsche 911, a ga je kupil že v času, ko je še delal za Yahoo!.
Svojega bogastva Koum ne obeša na veliki zvon – kmalu po prodaji WhatsAppa je dobrodelnemu skladu Silicijeve doline daroval več kot pol milijarde ameriških dolarjev, pa za to kar nekaj dni ni izvedel skoraj noben medij.
2