Ocenili smo Risen 2: Dark Waters

Nova fiktivna zgodovina, ki jo spisal prvi Risen, je od trojčka iger Gothic prevzela večino elementov, ki so sploh prvi in drugi del franšize naredili fenomenalen – velik brezšiven svet, ki kar kliče po raziskovanju, življenjsko obnašanje likov in divjih živali ter zgodba, ki igralca ne pelje žejnega čez vodo.

Dark Waters nadaljujejo tam, kjer je končal prvenec. Stari svet so preplavile horde pošasti iz globin morja, titani, ki v univerzumu igre veljajo za božanstva, se pretepajo, brezimni junak pa ni več postaven mladenič, temveč zapit oficir v službi Inkvizicije, ki mora za rešitev iz brezizhodne situacije najti pomorsko pot do Novega sveta. Kajpak so mu napoti Kraken, pirati in na tisoče steklenic ruma.

"Podaj mi jeb… flašo, kopenska podgana!" Okolje v igri Risen 2 za razliko od predhodnika in Gothicov ni več tako tipično srednjeveško. Vegaste bajte so se umaknile imperialističnemu načinu gradnje, gozdovi palmam in pesku, napol uglajeni banditi in menihi pa grobim in neotesanim gusarjem, katerih izjave mestoma že mejijo na sovražni govor. Morda se bo kakšni mamici to zdelo neokusno, a pirati niso bili nikoli znani po lepih manirah, kar pri Piranjah zelo dobro vedo.

Likov, s katerimi komunicirate med iztrebljanjem življa po otočkih, sestavnih delih Novega sveta, si najbrž ne boste zapomnili, saj ne izstopa nihče, so pa njihove preklinjajoče osebnosti dovolj raznolike in premorejo več kot le set generičnih odgovorov, obenem pa so nekatere replike povod za krohot.

"Fentaj stotnijo rakov in mi prinesi njihove klešče!" Ker gre še vedno za polnopravno igranje fantazijskih vlog, ima Risen 2 za igralca pripravljeno gručo bolj ali manj izvirnih zadolžitev. Segajo namreč od pobijanja stvorov na plaži in v votlinah, kraj alkohola in orožja pa do pridobivanja legendarnih artefaktov in njihove uporabe v javno dobro.

Razvoj lika tokrat ni klasično "gothicovski" – namesto pridobivanja izkušenj brezimnež za uspešno opravljene naloge in eliminacijo sovražnikov prejema slavo, ki jo lahko pozneje skupaj z denarjem zapravi za učenje veščin.

Boj od blizu še vedno temelji na mečevanju, izostali pa so loki – nadomestili so jih samokresi in muškete. Rokovanja s slednjimi se je mogoče priučiti posebej, sovrag pa po pritisku na petelina morda pade kar malce prehitro. Pištole so po drugi strani relativno neučinkovite in služijo le kot popestritev spopadov s hladnimi orožji. Stari mački bodo opazili, da so razvijalci iz obtoka umaknili tudi ščite in dvoročna krepela.

Ognjeno in ledeno čaranje je nadomestila vudu magija, s katero pa nasprotnikom ni mogoče zadati neposredne škode, temveč mednje sejati teror in zmedo, jih nadzorovati, na pomoč priklicati duhove in jih prisiliti, da se "sklofajo" kar med sabo. Vlaganje točk v vudu načeloma odsvetujemo, saj boste zelo verjetno umrli še pred izrekom kakršnekoli kletve.

Preostale veščine so klasičen nabor vlamljanja ključavnic, plazenja in mešanja krepčilnih napitkov. Uporabna možnost je urjenje lastne opice, ki lahko namesto vas vohlja za uporabnimi predmeti.

"Arrr, dobro še pomnim dan, ko sem izgubil nogo …" Pošteno se boste morali namučiti, da kakšne okončine ne izgubite še vi. Bojevanje od začetka do konca predstavlja precejšen izziv, prvih nekaj ur pa si boste zapomnili po tipki za nalaganje shranjenega položaja. Proti prav vsem človeškim nasprotnikom do priučitve prvih borilnih znanj namreč nimate za burek, živalski nebodijihtreba pa vam bodo zaradi hrošča, ki podobno kot v Gothic 3 povzroči neprekinjeno napadanje, dokler ni vaše zdravje enako ničli, prav tako dali vetra.

Nekaj izkušenjskih stopenj pozneje bo situacija znosnejša, saj bodo blokiranje in nizki udarci vsakemu boju dodali taktično dimenzijo. Zaradi obče težavnosti, ki se vleče skozi vso igro, se prav zabavno mečevanje ne konča že po nekaj sekundah. Risen 2 tako ni FRP, v katerem bi bil igralec neuničljiv buldožer že po polovici igralnega časa (ki sicer znaša od 30 do 35 ur).

Se pravi, da ni čisto zanič? Čisto pa res ne. Želeli bi si sicer več izvirnejših nalog, napete zgodbe in raznolikega ozemlja, saj so vsi otoki videti enako. Prav tako je nezaslišano, da v igri s piratsko tematiko ne moremo plavati.

Dark Water ne bo lomilec igričarskih src, najbolj pa ga bodo "požegnali" predvsem ljubitelji serije Gothic, saj kljub vsem novodobnim kapricam še vedno vleče kot davnega leta 2001 rojeni praprapraded.

Ocena: 75

Razvijalec: Piranha Bytes Založnik: Deep Silver Zvrst: Fantazijsko igranje vlog Izšla za: PC, Xbox 360, PS3