Ocenili smo: L.A. Noire

V sferi interaktivnih filmov noir oziroma iger, kakršen je bil pred slabim letom in pol fantastični Heavy Rain za PlayStation 3, je nekaj časa vladalo zatišje, nato pa je na sceno pod okriljem Rockstarja lani stopil Team Bondi in nam serviral L.A. Noire, akcijsko detektivsko pripoved, ki stavi na podajanje atraktivne in temačne zgodbe skozi vrhunsko predstavitev in uporabo tehnologije MotionScan, ki nadalje briše mejo med animacijo in resničnostjo.

Rockstar? Los Angeles? Daj bazuko! Marsikdo se zdrzne ob omembi imena založnika, ki je zaslužen za serijo Grand Theft Auto, v kateri smo že pohajali po kalifornijskem metropolisu in s tankom gazili gangsterje, a avstralski Team Bondi, nad katerim je med razvojem igre Rockstar bdel kot založnik, je krenil v drugo smer – protagonist L.A. Noira je namreč na strani "tadobrih"!

Cole Phelps, junak bojev na pacifiški fronti med drugo svetovno vojno, po vrnitvi v Kalifornijo v modri uniformi patruljira po ulicah Los Angelesa in lovi tatiče, a se sčasoma zelo izkaže in napreduje po hierarhiji lokalne policijske postaje. V času druženja z igralcem se kot detektiv ukvarja s prometnimi prestopki, išče morilce in požigalce ter razkriva tihotapce drog. Obenem se vse bolj zaveda razsežnosti losangeleškega kriminalnega podzemlja, na plečih nosi grehe iz vojne vihre, preglavice pa mu povzroča tudi korupcija, ki se je razpasla med njegovimi stanovskimi kolegi.

Poglej me v oči Večina nalog poteka po enotni shemi – informaciji o zločinu sledijo pot do prizorišča (tja se lahko odpeljete sami oziroma se do lokacije prežarčite), vohljanje za dokazi in pregovarjanje z osumljenci, ki pa niso vedno pripravljeni sodelovati, zato občasno zaropotajo revolverji in zacvilijo gume. Strelska akcija pozna skakanje v zaklon, a je docela arkadna, vozila pa so trzajoča in nimajo prave teže.

Najbolj revolucionaren del igre je zagotovo iskanje obremenilnih dejstev, ki zgodi v zasliševalni sekvenci. Cole lahko na igralčev ukaz sogovornikovim besedam verjame, jih označi za laž oziroma o njih dvomi, v pomoč pa je fenomenalno izrazita obrazna mimika obtožencev oziroma prič, ki je rezultat implementacije tehnologije MotionScan. NPC-jem so obličja s pomočjo 32 visokoločljivostnih kamer namreč posodili pravi igralci (Colu Aaron Staton iz AMC-jeve serije Oglaševalci). Tako organskim obrazom smo se nazadnje čudili ob izidu igre Half Life 2 davnega novembra 2004.

Torej "prefrigani" ulični preprodajalec laže ali govori resnico? Čeravno bi Švarci zviteža že zdavnaj prijel za goltanec in ga treščil po betici, mora Cole ohraniti mirno kri in namesto uporabe sile opazovati telesno držo in izrazje – se zasliševanec mršči? Gleda v tla, guba čelo, se živčno smehlja? Na podlagi videnega se igralec odloči za eno od treh zgoraj omenjenih akcij, a mora dvome in morebitne laži podkrepiti z dokazi iz vselej prisotne beležnice. Moteče je sicer, da igra preveč odpušča napačne odločitve in da je napredovanje po zgodbi mogoče kljub celo polovični kvoti teh!

L.A., moderna greznica Los Angeles iz leta 1947 je oblikovan fantastično in podrobnosti, sploh na prizoriščih zločinov, kar mrgoli, vse znamenitosti pa so dobro prepoznavne (zagotovo bo marsikdo zazijal ob napisu HOLLYWOODLAND). Dobro sta povzeta blišč na eni strani in beda na drugi, kar je bila in je še vedno aktualna družbena anomalija sodobnega L.A.-ja.

Noro vzdušje noir poleg odlično poustvarjenih lokacij nadalje dopolnjujejo karizmatični večdimenzionalni stranski liki, katerih osebnosti segajo od obupano psihopatskih do histeričnih in tako hladno okrutnih, da vas spreleti srh. Vsi po vrsti so zapomnljivi, v določenih instancah pa tudi zelo nepredvidljivi.

Ne moremo pa se znebiti občutka, da so se avtorji z oblikovanjem mesta potrudili kar preveč, saj razen raziskovanja ulic in zbiranja unikatnih avtomobilov ni mogoče početi nič zanimivega, igra pa tudi ne daje motiva za ponovno preigravanje. Ko enkrat veš, kdo je kriv in kdo ne, veš vse. Prav tako je igra precej premočrtna, posamezni primeri pa imajo praviloma en sam epilog – se kdo spomni prve Mafie?

Le tako naprej Šušlja se, da za vogalom že čaka nadaljevanje, kar navsezadnje ne bi bilo presenečenje, saj je bilo prodanih že 5 milijonov kopij igre za vse sisteme. L.A. Noire s 15 do 20 urami igralnega časa ponuja dobro vrednost za denar, pa tudi miselni oddih, če ste vajeni le streljanja in plenjenja grobnic. Prav tako trgu manjka polnopravnih detektivskih iger, zato se poskusu Team Bondija le klanjamo. Visoka ocena – kljukica!

Igrala: PC, xbox 360, playstation 3 Zvrst: Akcijska pustolovščina Razvijalec: Team Bondi Založnik: Rockstar Games

Ocena: 87 Lestvica ocen 1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.