Četrtek, 11. 6. 2020, 4.00
4 leta, 6 mesecev
O usodi Putina bo odločala tehnologija prihodnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,24
6
V Rusiji bo 1. julija potekal posvetovalni referendum o spremembah ruske ustave, ki bi Vladimirju Putinu omogočile, da bi se na položaju predsednika države tudi po koncu drugega mandata. Nekateri volivci bodo lahko svoj glas oddali elektronsko s pomočjo še vedno razmeroma nove tehnologije blockchain. Ta načeloma velja za bolj zanesljivo pri preprečevanju goljufanja, ki je stalnica volitev v Rusiji. Moskovčani so tako lahko na lokalnih volitvah sicer glasovali že lani, a je bil končni izid porazen.
Kako želi ustavo spremeniti Vladimir Putin
Ustava, ki jo je Rusija sprejela leta 1993, izvoljenemu predsedniku dovoljuje dva zaporedna šestletna mandata na čelu države. 1. julija bodo Rusi na posvetovalnem referendumu glasovali o spremembi ustave, ki bi ukinila to omejitev.
S spremembo ustave bi lahko Vladimir Putin, ki je položaj predsednika Rusije (znova) zasedel leta 2012, leta 2018 pa je bil izvoljen ponovno, vladanje nadaljeval tudi po letu 2024, ko se mu izteče trenutni mandat.
Referendum je še zadnja formalnost, saj sta spremembo ustave že potrdila tako ruski parlament kot rusko ustavno sodišče. Spremembe ustave sicer ne zadevajo zgolj zaporednih predsedniških mandatov, temveč se dotikajo tudi nekaterih drugih državnih in socialnih zadev, kot je višina minimalne plače.
Glasovanje bo potekalo tudi na platformi, ki jo mnogi vidijo kot prihodnost volitev
Večina Rusov bo na referendumu glasovala tradicionalno, in sicer z vstavljanjem papirnih obrazcev v volilne škatle. Prebivalcem Moskve in mesta Nižni Novgorod pa bo omogočeno tudi elektronsko glasovanje, ki bo temeljilo na blockchainu oziroma na tako imenovani tehnologiji veriženja podatkovnih blokov.
Kako izvesti volitve z blockchainom?
Blockchain, na katerem temeljijo tudi kriptovalute, kot je bitcoin, se že nekaj časa omenja kot legitimna alternativa trenutni metodologiji volitev, saj v prvi vrsti ponuja precej višjo raven zaščite pred morebitnimi zlorabami oziroma nameščanjem oddanih glasov.
Blockchain oziroma veriženje podatkovnih blokov je tehnološka rešitev, ki omogoča pregleden prenos in vpogled v podatke, ki pa jih hkrati ni mogoče kopirati ali pa spreminjati za nazaj. V primeru kriptovalut, kot je bitcoin, ki temeljijo na omenjeni tehnologiji in so bile ena prvih implementacij blockchaina v praksi, veriženje podatkovnih blokov deluje kot javni arhiv podatkov o preteklih prenosih lastništva posameznih enot kriptovalute (primer: bitcoinov blockchain).
Volitve z blockchainom lahko v osnovi delujejo tako, da država vsakemu državljanu izda digitalno denarnico in digitalni kovanec oziroma tako imenovani kriptožeton, ki ga državljan med volitvami nato anonimno prenese v posebno volilno denarnico, namenjeno kandidatu oziroma volilni izbiri.
Državljanove izbire nato na skrivaj ne more spremeniti nihče, saj se vsak tak poskus odraža v spremembi blockchaina, ki je javni zapisnik o vseh transakcijah kriptožetonov - transakcije so v tem primeru glasovi volivcev.
Neuradno se šušlja, da je infrastrukturo za glasovanje na posvetovalnem referendumu razvil ruski tehnološki velikan Kaspersky Lab, ki je sicer najbolj znan po izdajanju protivirusne programske opreme, vendar pa teh govoric v podjetju ne komentirajo.
Prek blockchaina smo poskusno že glasovali tudi v Sloveniji:
Nazadnje, ko so Rusi lahko glasovali na tak način, je šlo marsikaj narobe
Prebivalci Moskve so lahko glasove prek tehnologije blockchain oddali že na volitvah v mestni svet septembra lani, vendar pa takrat ni šlo vse po načrtih, pravzaprav se jim je zgodila volilna katastrofa.
Strokovnjaki za informacijsko varnost so takrat med drugim ugotovili, da bi slabo zastavljen sistem glasovanja zlahka postal žrtev hekerskega napada in da so bili javno vidni podatki, s katerimi bi poznavalec tehnologije blockchain lahko ugotovil, kdo je glasoval za koga.
Ob tako velikih luknjah v sistemu je bil ta obenem zelo nestabilen. Eden od kandidatov za sedež v mestnem svetu je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da sistem za volitve prek blockchaina ni bil dostopen kar 30 odstotkov časovnega obdobja, v katerem je bilo mogoče oddati glas.
Preberite tudi:
6