Nokia Networks korak bližje združitvi z družbo Alcatel-Lucent

Dve veliki komunikacijski podjetji sta svojo združitev, vredno 17,6 milijarde dolarjev (okrog 15,6 milijarde evrov), napovedali aprila, verjameta pa, da bo z njo nastal nov evropski voditelj v proizvodnji telekomunikacijske omrežne infrastrukture. Do sklenitve posla, ki jo načrtujejo v prvi polovici naslednjega leta, manjkajo še soglasja varuhov konkurence v približno 20 državah, vključno z Evropsko unijo in Kitajsko. Zeleno luč morajo prižgati tudi delničarji obeh družb, a je prav soglasje ameriškega pravosodnega ministrstva veljalo kot eno od najpomembnejših na poti do omenjene združitve. Združeno podjetje bi lahko obvladalo dobro tretjino trga V združenem podjetju bodo delničarji Nokie obvladali 66,5 odstotka, delničarji Alcatel-Lucenta, katerega vodstvo je združitev odobrilo v začetku tega meseca, pa preostalih 33,5 odstotka. Ocene analitikov predvidevajo, da bi novo podjetje lahko obvladalo okrog 35 odstotkov svetovnega trga brezžične telekomunikacijske infrastrukture in se tako približalo švedskemu Ericssonu, ki ima okrog 40-odstotni delež. Kitajski Huawei z ocenjenim 20-odstotnim deležem bi ostal na tretjem mestu.

Zdaj še tekmeca se bosta dobro dopolnjevala Z združitvijo bodo Finci okrepili svoj položaj na severnoameriški celini, kjer imajo tamkajšnji veliki telekomunikacijski operaterji že dalj časa uveljavljeno intenzivno sodelovanje. Alcatel-Lucent je od Fincev bistveno močnejši tudi na Kitajskem, prispevek Nokie pa bo najbolj viden v Evropi in preostalem delu Azije, kjer se zdaj lahko pohvalijo z občutno prevlado.

Podjetji se ne dopolnjujeta le geografsko, temveč tudi po portfelju izdelkov in storitev. Med aduti Fincev so infrastruktura za mobilni širokopasovni dostop in mobilna omrežja četrte generacije, Alcatel-Lucent pa ima na seznamu svojih prednosti optična omrežja in omrežja za stacionarni širokopasovni dostop.

V letu 2014 sta Nokia in Alcatel-Lucent skupaj ustvarila okrog 26 milijard evrov prihodkov. Sinergijski učinki njune združitve bodo po ocenah Fincev do leta 2019 prinesli 900 milijonov evrov prihranka.