Med stotimi najuspešnejšimi visokotehnološkimi podjetji na svetu je samo devet evropskih, so ugotovili pri svetovalnem podjetju A. T. Kearney.
To pa ni edina slaba novica za Evropo, ki si veliko obeta prav od lastnega znanja in dodane vrednosti: še tistih nekaj evropskih podjetij na vrhu lestvice najuspešnejših visokotehnoloških podjetij na svetu je v primerjavi s preteklim letom spet ustvarilo nižji delež prihodkov v panogi, še opozarjajo v študiji.
Leta 2012 so v Evropi ustvarili komaj devet odstotkov vseh prihodkov stotih najuspešnejših svetovnih visokotehnoloških podjetij, lani pa se je ta delež zmanjšal najmanj za dobro odstotno točko.
Častne izjeme
K padcu prihodkovnega deleža evropskih visokotehnoloških podjetij je verjetno v znatni meri prispeval Microsoftov nakup dela družbe Nokia, meni Marko Derča iz družbe A. T. Kearney. Nekoliko spodbudnejše za našo celino je, da je nekaterim evropskim visokotehnološkim podjetjem, kot so CAP Gemini, Atos, T-Systems, Ericsson, Nokia, SAP, NXP in ST Microelectronics, vendarle uspelo utrditi svoje položaje, je še pojasnil.
Pri komunikacijski opremi in storitvah evropski delež zgleden
Čeprav posplošene številke o visokotehnoloških prihodkih Evropi niso pretirano v prid, obstajajo področja, kjer ima Evrope dobre dosežke. V segmentu komunikacijske opreme in storitev najuspešnejša evropska podjetja ustvarjajo med 35 in 40 odstotki prihodkov vodilnih sto na svetu.
K temu dobremu izidu je prispevala tudi združitev družb Alcatel-Lucent in Nokia, ki je ustvarila novega evropskega prvaka, ter združitev družb NXP in US-Freescale na področju polprevodnikov, ki je na tej lestvici Evropo znova zapisala med prvih deset, je še pojasnil Derča.
Niti drugod po svetu ne počivajo
Toda združitve so navzgor potisnile tudi podjetja, ki niso iz Evrope. Tako je recimo kitajski Lenovo s prevzemom družb Motorola in Dell utrdil tretje mesto med najuspešnejšimi podjetji naprav, s prevzemom družbe EMC pa so se povzpeli na peto mesto najuspešnejših podjetij s področja storitev informacijske tehnologije in programske opreme.
Ali bo internet stvari Evropi dal prepotrebno upanje?
"Internet stvari ponuja nov val rasti, ki bi ga Evropa lahko izkoristila za nadaljnjo krepitev svojega visokotehnološkega sektorja," še meni Derča, ki je prepričan, da ima Evropa kljub ne preveč ugodnemu položaju mnogo lastnosti, s katerimi bi lahko postala vodilna na tem področju.
Te rešitve bi lahko, kot so pri družbi A. T. Kearney zapisali v svoji zadnji študiji o internetu stvari, v naslednjih desetih letih ustvarile trg, vreden 80 milijard evrov.
0
