"Nekoč so se podobno bali kave, železnic, elektrike, avtomobilov …"

Skoraj polovica anketiranih ima negativen odnos do gensko spremenjenih organizmov (GSO) v medicini, več kot dve tretjini pa v prehrani, so pokazali rezultati ankete, ki jo je Episcenter opravil za  Siol.net.

Bohanec: Morali bi sprejeti izraz precizno žlahtnjenje

"Mnenje me ne preseneča, a je vendarle celo za evropske razmere nenavadna skrajna nevednost anketirancev, saj se drugače tako visokega zavračanja GSO-zdravil ne da razlagati," je za naš medij povedal predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin agronomskega oddelka ljubljanske biotehniške fakultete, znanstvenik in predavatelj predmetov s področja žlahtnjenja rastlin in rastlinske biotehnologije Borut Bohanec.

"Očitno je v Sloveniji že sama kratica GSO, kar pomeni gensko spremenjeni organizmi, oznaka za nekaj strašljivega, kar je nedvomna napaka izpred treh desetletij, ko bi morali sprejeti mnogo pravilnejši izraz precizno žlahtnjenje. Ljudje bi to vsekakor lažje sprejeli."

V Evropi izboljšanih sort sploh še nismo osebno spoznali

Bohanec ob tem še opozarja, da se tovrstni strahovi ne umirijo kar sami od sebe. "Poglejmo zavračanje cepljenja, ki je največje med najbolj izobraženim delom prebivalstva – poskusi namenskih izobraževalnih tečajev so pokazali, da tak pristop celo poveča zavračanje, namesto da bi ga zmanjšali."

Pri hrani je, še opozarja Bohanec, med drugim tudi to, da v Evropi sploh ne pridemo do osebnih izkušenj s tako izboljšanimi sortami: "Recimo z oljem, ki bi vsebovalo omega-3 maščobe. Osebno zelo zamerim velikim podjetjem, ki ali zavirajo vsak potrošniku zanimiv dosežek ali pa ga, tudi če je na tržišču, ne reklamirajo kot GSO."

EK: GSO ne predstavlja nič večjega tveganja kot običajne tehnologije pridelave

O negativnem odnosu javnosti do GSO, ki pa, kot navaja celo uradni dokument Evropske komisije, "sami po sebi ne predstavljajo nič večjega tveganja kot običajne tehnologije za razvoj (rastlin in živali)", je pred leti pisala takratna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Karmen Erjavec. Ugotovila je, da javnost informacije o GSO dobiva skoraj izključno iz medijev, ki so "prevladujoče objavljali vire nevladnih okoljskih organizacij, politikov, kmetov in znanstvenikov na področju biologije in ekološkega kmetijstva, ki so kritični do GSO".

GSO kot žrtev političnih interesov

V študiji opozarjajo še na politike, ki "kot ključni viri v politizaciji problema uvajanja pridelave GS-rastlin izrabljajo populistična čustva in javno mnenje, ki je prevladujoče proti pridelavi GS-rastlin v Sloveniji. Z enostranskim, dramatičnim in populističnim diskurzom skušajo homogenizirati in mobilizirati svoje volivce (prav tam). Ker je večinsko mnenje proti uvedbi GSO, si z uporabo tega diskurza politiki obetajo tudi pridobitev novih volivcev.

Tako tema GSO predstavlja še eno od aktualnih bojnih polj merjenja in uveljavljanja družbene moči. Posledica takšnega diskurza je med drugim tudi 'kriminalizacija' celotne znanstvene discipline, tj. biotehnologije, ki je v medijih prevladujoče predstavljena skrajno negativno, tj. kot izključno tržno usmerjena disciplina in neposredno povezana z multinacionalnimi podjetji na področju GSO".

"O današnjih iracionalnih strahovih bodo zanamci pisali učbenike"

Podobnega mnenja je tudi Bohanec: "Zavračanje GSO-sort se je toliko bolj prijelo tudi zaradi medijske gonje, ki so jo premišljeno sprožili zeleni aktivisti ob izrecni podpori politike."

Spomnil je na primere iz preteklosti, ko so ljudi strašili s takratnimi novostmi, ki so danes povsem običajen del vsakdana: "Mnogo je takšnih primerov, vse od strašenja s kavo, železnico, elektriko ali avtomobili, le da gre vendarle za čase, ko je bila stopnja izobrazbe mnogo nižja kot danes. Zdajšnje stanje iracionalnih strahov je novodobni fenomen, o katerem bodo zanamci pisali debele učbenike."