Torek, 10. 10. 2023, 22.56
1 leto, 1 mesec
Milijoni so videli posnetke vojne, ki to ni: kaj je v ozadju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,68
Domnevno Hamasovo raketiranje Izraela, ki ga prikazuje ta posnetek, je v resnici prizor iz računalniške igre. Kljub temu ga je kot resnično dogajanje delilo na tisoče uporabnikov družbenih omrežij.
Že v soboto, na dan, ko je teroristična organizacija Hamas izvedla pokol številnih civilistov, na izraelska mesta izstrelila na tisoče raket in napadla vojaške postojanke, Izrael pa je napovedal in tudi začel izvajati povračilne ukrepe, so se na družbenih omrežjih, predvsem X oziroma nekdanjem Twitterju, pojavili posnetki vojaških spopadov, ki niso bili videti čisto prav, a si jih je kljub temu ogledalo in kot dejansko dogajanje delilo ogromno uporabnikov. V resnici je šlo za posnetke iz zelo realistične vojaške videoigre, ki jo določeni akterji že nekaj časa zlorabljajo tako za politično propagando kot za (vojno) dobičkarstvo.
Propalestinski in protiizraelski profil @Sentletse je v nedeljo na družbenem omrežju X delil videoposnetek s pripisom "Uničenje izraelskih helikopterjev". Objavo si je ogledalo že več kot deset milijonov uporabnikov Twitterja oziroma X. Šele dan po objavi si je ta prislužila opozorilo platforme, t. i. Community Note, da gre v resnici za prizor iz videoigre Arma3.
Foto: Matic Tomšič/posnetek zaslona
Arma 3 je zelo realistična vojaška simulacija češkega razvijalca Bohemia Interactive, ki je izšla že pred desetimi leti, a ima zelo predano skupnost igralcev, ki ji nenehno dodajajo novo vsebino. Gre za v igričarskem žargonu t. i. peskovnik, v katerem je mogoče ustvariti najrazličnejše vojne scenarije oziroma poustvariti resnične zgodovinske vojne spopade.
V nedeljo je več različnih profilov delilo videoposnetek, na katerem naj bi pripadnik Hamasa s prenosnim raketnim protiletalskim orožjem (MANPAD) po več neuspešnih poskusih uničil izraelski helikopter. Tudi za ta videoposnetek se je izkazalo, da izvira iz videoigre Arma 3.
Čeprav si je objava precej hitro prislužila opozorilo X oziroma Community Note, da gre za zavajajočo vsebino, virtualno sestrelitev helikopterja propalestinski profili na Twitterju še vedno poobjavljajo kot dejansko dogajanje (vir).
Objava na TikToku s formacijo izraelskih letal, namenjenih v Gazo, da na območje spustijo "peklenski dež", je prav tako prikazovala posnetek iz videoigre Digital Combat Simulator. Videlo jo je že več kot pet milijonov uporabnikov omrežja, britanski politik in vodja skrajno desne stranke Paul Golding pa jo je na Twitterju delil kot dejstvo. Spregledal je sicer, da v domnevno izraelski formaciji leti tudi t. i. nevidni bombnik Northrop Grumman B-2 Spirit, ameriško letalo, ki ga Izrael nima.
Foto: Matic Tomšič/posnetek zaslona
Več tisoč uporabnikov je v ponedeljek na Twitterju delilo in všečkalo tudi videoposnetek domnevnega ponovnega obstreljevanja Izraela, za katerega naj bi bili odgovorni palestinski skrajneži v Hamasu, pri čemer je znova šlo za eno leto star posnetek iz videoigre Arma3.
Foto: Matic Tomšič/posnetek zaslona
Kar pol milijona uporabnikov si je na družbenem omrežju Facebook medtem ogledalo videoposnetek domnevnega spopada med izraelskim in palestinskim vojaškim letalom, nekateri so ga delili tudi na Twitter. Tudi v tem primeru je šlo za posnetek iz videoigre Arma 3, kar je bilo sicer tudi jasno navedeno v opisu videposnetka, a po komentarjih sodeč so mnogi gledalci verjeli, da gledajo resnični vojaški spopad.
Foto: Matic Tomšič/posnetek zaslona
Zgodovina se ponavlja: takšna zavajanja smo videli že takoj po začetku vojne v Ukrajini
Posnetki iz vojaške simulacije Arma 3 so bili kot prikaz resničnih dogodkov uporabljeni že v kontekstu vojne v Ukrajini, med drugim so jih uporabniki Twitterja in Facebooka začeli širiti že na dan ruske invazije 24. februarja 2022 (vir).
Videoposnetke virtualnega vojaškega dogajanja so delili tako podporniki Ukrajine kot zagovorniki ruske invazije, med drugim pa so (lažno) prikazovali, kako ukrajinski droni uničujejo rusko črnomorsko floto, sestreljujejo letala in napadajo konvoje vojaških vozil. Twitter in Facebook sta večino največkrat deljenih zavajajočih videoposnetkov že odstranila, se pa še vedno najdejo osamelci, kot je spodnja objava:
Ukraine is playing havoc with the Russian armour with state of the art anti armour missiles.1 such example👇 where Ukrainian forces r hunting Russian tanks with American FGM- 148 Javelin missiles.Has to be seen to be believed! #RussianArmy #Russians #UkraineRussiaWar #UkraineWar pic.twitter.com/Q5gkelFKl3
— KP NEWS CHANNEL 🌐 (@KP_News__) October 17, 2022
Razsežnost prikazovanja posnetkov iz videoigre Arma 3 je bila do lanske jeseni tolikšna, da se je na problematiko odzval tudi češki studio Bohemia Interactive, razvijalec Arma 3.
V pojasnilu na spletni strani so med drugim navedli smernice za prepoznavanje posnetkov iz videoigre Arma 3, ko so ti predstavljeni kot resnično vojno dogajanje, kot mogočo rešitev težave pa so izpostavili poglobljeno sodelovanje z zaupanja vrednimi mediji in portali za preverjanje podatkov oziroma t. i. fact-checkerji ali preverjevalci dejstev.
Zgolj prijavljanje zavajajočih videoposnetkom platformam, kot so Facebook, Twitter, Instagram, YouTube in drugim, ne zadošča, saj se za vsak odstranjen videoposnetek pojavi deset novih, so še izpostavili pri Bohemia Interactive.
Navodila Bohemia Interactive, kako prepoznamo posnetke iz videoigre Arma 3:
Zakaj bi kdo sploh objavljal videoposnetke iz iger, ko pa obstajajo resnični posnetki vojnih spopadov?
Ker lahko scenariji iz videoiger na zelo realističen način prikažejo dogodke, ki se niso zgodili, je to v kombinaciji z bombastičnim naslovom – ki pritegne uporabnike družbenih omrežij in zaposli algoritme, zadolžene za izpostavljanje trendovskih vsebin – in aktualnostjo resničnega dogajanja lahko recept za zelo hitro rast števila ogledov, všečkov in posledično tudi baze sledilcev.
Rast priljubljenosti profila na družbenem omrežju, ki svojo prisotnost gradi z laganjem, da je posnetek iz videoigre dejanski vojaški spopad, akterji v ozadju praviloma izkoristijo za:
- širjenje političnih, verskih ali drugih prepričanj, tudi teorij zarot,
- monetizacijo, kar je predvsem na Twitterju, odkar je omrežje prevzel Elon Musk, še bistveno lažje z integriranim naročniškim modelom,
- širjenje prevar, te so najpogosteje povezane s kriptovalutami ali lažnimi nagradnimi igrami,
- prodajo profila z večjim številom sledilcev najboljšemu ponudniku.
