Četrtek, 23. 7. 2020, 18.02
4 leta, 4 mesece
Kaj lahko sledi britanski prepovedi Huaweia
Kitajska razmišlja o povračilnih ukrepih za Ericsson in Nokio
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,97
5
Uradni Peking bi na blokade Huaweia glede (evropskih) omrežij 5G odgovoril s povračilnimi ukrepi.
Če bodo evropske države zahtevale odstranitev Huaweieve opreme iz omrežne infrastrukture, kot je to sklenilo Združeno kraljestvo, bi Kitajska lahko omejila ali celo prepovedala izvoz izdelkov, ki jih Huaweijeva tekmeca Ericsson in Nokia proizvedeta ali dobavljata na Kitajskem.
Tako je zapisano v poročilu, ki se je po navedbah ameriškega časnika The Wall Street Journal pojavilo po tem, ko se je Združeno kraljestvo odločilo za popolno odstranitev vse Huaweieve omrežne in komunikacijske infrastrukture, in to najpozneje do leta 2027.
Odločitev Londona so v tem poročilu opredelili kot popuščanje ameriškim pritiskom, analitiki pa ocenjujejo, da bo s tem uvedba mobilnih omrežij pete generacije v Združenem kraljestvu podaljšana za dve leti, operaterjem pa se bodo stroški povečali za skoraj poltretjo milijardo evrov.
Prepoved bi bila skrajni ukrep
Kitajska bi se na to in morebitne podobne odločitve drugih evropskih držav odzvala s povračilnim ukrepom, usmerjenim na evropsko konkurenco – Nokio in Ericsson. Oba imata namreč dobavitelje in velike proizvodne kapacitete na Kitajskem (po nekaterih ocenah imata na Kitajskem skupaj 30 tisoč zaposlenih), kjer bi jim lahko že kmalu omejili ali celo prepovedali izvoz tam proizvedenih in kupljenih izdelkov.
Takšno prepoved kitajsko gospodarsko ministrstvo sicer obravnava kot najbolj črn scenarij v primeru povečanih popolnih prepovedi, kot je britanska, a je negotovost gotovo nekaj, kar Ericssonu in Nokii (in še marsikomu) z razlogom povzroča sive lase.
Umik proizvodnje iz Kitajske ni zgolj preventiva
Ericsson in Nokia se gotovo zavedata, kaj bi se lahko zgodilo, zato sta že ob začetku očitnega stopnjevanja politično-trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko začela umikati svoje proizvodne zmogljivosti iz Kitajske – tudi zato, da se izogneta vedno višjim dajatvam, ki jih ZDA (razen v redkih izjemah) obračunavajo na izdelke iz Kitajske.
Kljub temu procesu, ki traja že skoraj dve leti, imata tako Ericsson kot Nokia na Kitajskem še vedno pomemben delež svojih proizvodnih zmogljivosti ter tudi nekaj pomembnih naročnikov.
Prejšnje kitajske grožnje se niso uresničile
Kitajska je sicer že lani, po objavi ameriškega črnega seznama, na katerem sta pristala Huawei in ZTE, napovedala oblikovanje svoje črne liste podjetij, s katerimi ne bo več dovoljeno poslovanje, a se ta seznam, vsaj do zdaj, še ni pojavil.
Ravno zaradi tega nekateri menijo, da so tudi te kitajske napovedi in namigi morda le žuganje z močjo in ne še konkretna napoved maščevanja. Vsaj za zdaj še ne.
Na Kitajskem imajo mnoga tehnološka podjetja z vsega sveta svoje obrate in dobavitelje. Na fotografiji: Shezen
Kdo je od koga bolj odvisen?
Dejstvo je, da so v tem trenutku kitajska tehnološka podjetja bolj odvisna od nekaterih ameriških tehnologij in izdelkov (na primer najnovejših generacij procesorjev) in ne ravno obratno.
Seveda pa ni zanemarljivo dejstvo, da imajo mnoge ameriške tehnološke družbe svoje proizvodne obrate ravno na Kitajskem, zaradi česar jim, če te proizvodnje ne prestavijo drugam, ne more biti vseeno, kakšni bodo odnosi med Washingtonom in Pekingom. Toda njihovega odhoda si kitajske oblasti dolgoročno najbrž ne želijo, ker med drugim s tem odhajajo tudi delovna mesta.
Kaj bo rekla Nemčija?
Francija se je le nekaj dni po odločitvi Londona formalno opredelila popolnoma drugače – Huawei se bo lahko prijavil na razpise, Francija bo svoje nacionalne interese glede varnosti omrežij varovala s striktnimi standardi in zahtevami, so poudarili ob svoji takratni odločitvi.
Nadaljnjo smer o tem vprašanju bo gotovo nakazala nemška odločitev, a kot kaže, se Berlin o tem ne bo dokončno odločil (vsaj) do septembra. Nemčija ravno tako zagovarja nujnost spoštovanja varnostnih standardov pri vseh dobaviteljih in se do zdaj uradno še ni opredeljevala glede (ne)primernosti posameznih ponudnikov komunikacijske omrežne infrastrukture.
5