Politično in versko vodstvo Irana se je v zadnjem času ogrelo za uporabo Facebooka in Twitterja, a državljani njihovih objav zaradi izjemno stroge cenzure interneta ne morejo spremljati.
Predsednik Irana Hasan Rohani in verski vodja islamske republike, ajatola Ali Hamenej, sta v preteklih nekaj mesecih postala aktivna uporabnika Facebooka in Twitterja. Prek omenjenih družbenih omrežij javnosti namreč posredujeta uradne izjave, širita islamistično propagando in se zapletata v diplomatska prerekanja.
Tovrstno početje je v visokih krogih oblasti dandanes že stalnica, a razmere so v Iranu malce drugačne – zaradi hudega odklona vodstva države do pravzaprav vseh prvin razvitega Zahoda, še posebej Združenih držav Amerike, je uporaba medmrežja zelo omejena, spletne strani, kot so Facebook, Twitter in YouTube, pa so v Iranu za nekako 99 odstotkov prebivalcev izbrisane z internetnega zemljevida.
Do spleta na črno
Pošteno? Nikakor, zato v državi že narašča napetost. Veliko licemerstvo vladajočih entitet, katerih "parolaste" objave na družbenih omrežjih so same sebi namen, saj je naslovljeno ljudstvo v pravi internetni karanteni, bi lahko imelo katastrofalne posledice, je prepričan vodja iranske policije. V ponedeljek je postopno spreminjanje državne politične metodologije tudi odprto kritiziral in pozval k spremembam, saj je prepričan, da interesov ljudi ne bo ustavilo nekaj spletnih filtrov in požarnih zidov. "Če bo država še naprej postavljala takšen zgled, naj se nikar ne čudi, ko bodo zakon začeli kršiti milijoni," pravi Ismael Ahmadi Mogadam.
Iran je Twitter, Facebook, YouTube in še nekaj podobnih vplivnih zabavnih spletnih strani blokiral leta 2009, ko so se demonstranti za množične proteste zoper predsednika Ahmadinedžada, vnovič izvoljenega v sumljivih okoliščinah, dogovarjali na družbenih omrežjih. V internet je danes sicer povezanih približno 26 odstotkov Irancev, a poln dostop do dela spleta, ki ga vlada obravnava kot grožnjo režimu, zna s proxyji in VPN pridobiti le peščica.
Na obzorju spremembe na bolje
Oblast pod vodstvom Ahmadinedžada se je zavzemala za implementacijo državnega interneta in vladno nadzorovane spletne pošte, precej manj konzervativni novi predsednik Rohani pa je vendarle pokazal malce razuma in oktobra napovedal, da bo Iranu kmalu zagotovil nemoten dostop do svetovnega spleta. Za nameček je iranski kulturni minister Ali Džanati izrazil mnenje, da bi morali državljanom takoj omogočiti dostop do Facebooka in drugih družbenih omrežij.
S takšno stopnjo internetne svobode se sicer ne strinjajo vsi – med najglasnejšimi nasprotniki liberalnejšega pogleda na medmrežje je prav eden od najbolj aktivnih iranskih tviterašev, Ajatola Hamenej, ki trdi, da so družbena omrežja, predvsem Facebook in Twitter, spletke ZDA, ki želijo prevzeti nadzor nad islamsko republiko. Podobnih misli so tudi nekateri iranski politiki – prepričani so, da je Google vohunsko orodje Američanov.
Dvoličnost iranske politike je dobro opisal Afshon Ostovar, analitik takšnih in drugačnih dogodkov na Bližnjem vzhodu: "Iranski režim je nove tehnologije vedno sprejel brez resnih pomislekov, žal pa je teh vedno veliko, ko beseda nanese na svobodno izražanje. Morda čez tisoč let."
3
