Aktivno državljanstvo
Sobota, 9. 11. 2024, 21.47
4 dni, 8 ur
Aktivno državljanstvo
Kaj se zgodi z mojimi podatki na spletu, če umrem, mojega gesla pa ne ve nihče?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,81
Marsikdo si sodobnega načina življenja več ne more predstavljati brez uporabe storitev katerega od ponudnikov elektronske pošte, operacijskih sistemov in shranjevanja podatkov v oblak.
Kaj se bo zgodilo z mojim Googlovim ali Applovim uporabniškim računom, če nenadoma umrem? V času, ko ima ogromno ljudi v uporabniškem računu Google ali Apple shranjeno tako rekoč celotno svoje digitalno življenje, vključno z gesli za druge uporabniške račune, pomembna e-poštna sporočila in dokumente ter fotografije in videoposnetke, to še zdaleč ni več nepomembno vprašanje. Oba ponudnika storitev sicer ponujata možnost, da uporabniki ustvarijo tako imenovano digitalno oporoko, s katero lahko dostop do računa v primeru nepredvidenih dogodkov dostop do podatkov v uporabniških računih omogočijo tretjim osebam, ki ne poznajo gesel ali nimajo dostopa do računalnika ali pametnega telefona lastnika uporabniškega računa.
Google uporabniku omogoča, da naredi načrt, kaj se bo zgodilo z vsemi njegovimi osebnimi podatki, če umre oziroma če želi povsem prenehati z uporabo vseh Googlovih storitev ali pa zgolj noče, da bi se njegovi podatki po smrti ohranili na Googlovih strežnikih.
Načrt lahko naredimo v središču za upravljanje z nastavitvami uporabniškega računa Google, ki ga najdemo na spletni povezavi myaccount.google.com. Za spreminjanje nastavitev moramo biti prijavljeni v uporabniški račun Google. V meniju na levi strani zaslona s klikom izberemo Podatki in zasebnost.
V novem oknu nato povsem na dnu poiščemo razdelek Več možnosti in v njem kliknemo na možnost Ustvarjanje načrta za digitalno zapuščino.
Odprl se bo Upravitelj nedejavnega računa, v katerem za začetek ustvarjanja načrta za podatke v razdelku Določite, kaj se zgodi s podatki, če ne morete več uporabljati računa Google, kliknemo na gumb Začni.
Najprej se je treba odločiti, koliko časa naj preteče, preden bo Google naš uporabniški račun začel obravnavati kot nedejaven. Privzeta vrednost je tri mesece, čakalno obdobje pa lahko podaljšamo do največ 18 mesecev. Nedejaven uporabniški račun pomeni, da se uporabnik toliko časa ne bo prijavil v svoj račun in uporabljal Googlovih storitev, kot so Gmail, YouTube, Google Drive.
Google bo uporabnika o tem, da njegov račun postaja nedejaven, obvestil en mesec pred iztekom roka, ki ga postavimo pri izdelavi načrta za podatke. Poslal mu bo e-poštno sporočilo in tudi sporočilo SMS na telefonsko številko, ki jo lahko uporabnik doda načrtu.
E-pošto sporočilo bo uporabnik prejel tako na svoj primarni e-poštni naslov, ki je povezan z njegovim uporabniškim računom, kot na tistega za obnovitev računa, ki ga potrebujemo v primeru pozabljenega gesla.
Uporabnik lahko načrtu za digitalno zapuščino nato doda do deset oseb, ki jih bo Google obvestil, da je njegov račun postal nedejaven, in z njimi delil njegove osebne podatke iz računa Google.
To možnost uporabimo v primeru, če načrt izdelujemo kot varovalko za svoje podatke v primeru nenadne smrti, ne zgolj zato, ker razmišljamo o koncu uporabe Googlovih storitev ter želimo, da se naš uporabniški račun, če se k njemu ne bomo več vrnili, izbriše.
Izberemo lahko tudi podatke iz posameznih Googlovih storitev, ki jih želimo po svoji morebitni smrti deliti z osebo za stik. Če gre za partnerico ali partnerja, je najverjetneje najbolje izbrati kar vse.
Zadnji korak je še potrditev, ali želimo, da se uporabniški račun po izteku vnaprej določenega obdobja nedejavnosti tudi dokončno izbriše. Če smo izbrano osebo pooblastili, da lahko prevzame naše podatke, bo imela po izteku obdobja nedejavnosti še tri mesece časa, da jih prenese, nato pa bo uporabniški račun odstranjen.
Preden načrt dokončno potrdimo, ga lahko še enkrat v celoti preverimo s klikom na Ogled načrta. Na naslednjem koraku ga nato potrdimo s klikom na Potrdi načrt.
V Upravitelju nedejavnega računa, ki ga najdemo v razdelku Ustvarjanje načrta za digitalno zapuščino, lahko načrt nato kadarkoli spremenimo oziroma ga tudi prekličemo s klikom na Izklopi moj načrt.
Apple
Postopek ustvarjanja tako imenovane digitalne oporoke je pri Applu preprostejši od Googlovega, a ima proces pridobitve dostopa do podatkov umrle osebe korak več, saj zahteva neposredno komunikacijo z Applom.
Apple v svojih operacijskih sistemih iOS 15.2, iPadOS 15.2, and macOS 12.1 in novejših omogoča določanje nasledstvenih stikov, ki bodo v primeru smrti uporabnika lahko pridobili dostop do njegovega Applovega uporabniškega računa.
Postopek temelji na ključu za dostop, ki ga uporabnik pošlje zaupanje vredni osebi oziroma tako imenovanemu nasledstvenemu stiku. Ta lahko v primeru smrti uporabnika od Appla dostop do podatkov zahteva tako, da predloži ključ za dostop in mrliški list umrle osebe.
Nasledstveni stik najhitreje dodamo na Applovi mobilni napravi, kot je pametni telefon iPhone. Na telefonu odpremo nastavitve (Settings), tapnemo na ime uporabnika na vrhu menija nastavitev, nato pa odpremo Vpis in varnost (Sign-In & Security) in izberemo možnost Nasledstveni stik (Legacy Contact).
V novem meniju nato izberemo možnost za dodajanje nasledstvenega stika (Add Legacy Contact), ki ga lahko izberemo ali iz Applovega družinskega kroga (če ga imamo) ali pa iz različnih stikov, ki jih imamo shranjene v napravi ali v imeniku elektronske pošte.
Ko izberemo stik, ki bo lahko dostopal do podatkov v uporabniškem računu v primeru naše smrti, pritisnemo gumb Nadaljuj (Continue) in iPhone nas bo vodil do ključa za dostop, ki ga lahko nato ali pošljemo neposredno v tiskalnik ali pa posredujemo prek elektronske pošte (ali drugih komunikacijskih aplikacij) oziroma shranimo neposredno na napravo.
Applov "nasledstveni" ključ za dostop do uporabniškega računa umrle osebe.
Ko to storimo, nas pametni telefon obvesti, da smo uspešno dodali nasledstveni stik in da bo ta oseba lahko v primeru, da se zgodi najhujše, Applu podala zahtevek za dostop do uporabniškega računa, pri čemer bo morala predložiti ključ za dostop (in mrliški list). Apple tudi opozarja, da je med revizijo zahteve za dostop do uporabniškega računa ključen podatek za potrjevanje istovetnosti zahteve tudi rojstni datum umrle osebe, in uporabnike poziva, naj bo ta podatek v nastavitvah Applovega računa naveden pravilno.
Kaj pa Microsoft?
Še eden od treh velikih, ki jim uporabniki po vsem svetu v hrambo zaupajo svoja e-poštna sporočila, dokumente, fotografije in druge podatke, dostop do podatkov v primeru smrti uporabnika ali drugega dogodka, zaradi katerega do uporabniškega računa več ne morejo dostopati, pogojuje s sodnim pozivom, ki ga mora zahtevati tretja oseba, ki želi dostop do računa (vir).
Neaktivne uporabniške račune Microsoft skupaj z vsemi podatki sicer samodejno izbriše po dveh letih od zadnje uporabe oziroma prijave v račun.
Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.
