Srdjan Cvjetović

Ponedeljek,
19. 10. 2020,
14.40

Osveženo pred

4 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,34

5

Natisni članek

Natisni članek

Srednja Evropa delo na črno siva ekonomija študija Mastercard

Ponedeljek, 19. 10. 2020, 14.40

4 leta, 1 mesec

Primerjalna študija v 12 državah regije

Imamo občutek, da se v Sloveniji siva ekonomija močno krepi

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,34

5

Denar gotovina | Kako se spreminja obseg sive ekonomije v državah srednje in jugovzhodne Evrope? | Foto Tina Deu-Siol.net

Kako se spreminja obseg sive ekonomije v državah srednje in jugovzhodne Evrope?

Foto: Tina Deu-Siol.net

To je eden od izsledkov študije, ki so jo za Mastercard opravili v 12 državah srednje in jugovzhodne Evrope, med njimi tudi v Sloveniji.

Med vsemi sodelujočimi državami (Avstrija, Bolgarija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija) je delež tistih, ki menijo, da se je obseg sive ekonomije v zadnjih petih letih najbolj povečal, največji prav v Sloveniji.

Le eno odstotno točko manjši je delež avstrijskih sodelujočih, ki menijo, da se je v zadnjih petih letih delež sive ekonomije v njihovi državi povečal.

Na nasprotni strani lestvice pa je Madžarska, kjer je največji delež tistih, ki so prepričani, da je v njihovi državi danes manj sive ekonomije kot pred petimi leti. Tesno za petami s pičlima dvema odstotnima točkama manj ji sledita Srbija in Poljska.

siva ekonomija | Foto: Mastercard Foto: Mastercard

Slovenija daleč od Severne Makedonije

Nekoliko drugačen vtis pa lahko dobimo glede na odgovore na vprašanje, kako se je v istem petletnem obdobju spremenilo število znanih jim oseb, ki plačo prejemajo na roke ali kak drug način, s katerim se izogibajo plačilu davkov in socialnih prispevkov.

Madžarska je sicer tudi tu na vrhu glede na delež tistih, ki danes poznajo manj takšnih, a na nasprotnem delu lestvice ni Slovenije, ki bi jo pričakovali glede na odgovore na prejšnje vprašanje.

Daleč največji delež tistih, ki danes poznajo več ljudi s plačilom na črno, je namreč na Češkem – več kot ena četrtina. Kar sedem odstotnih točk je prepada do drugouvrščene Severne Makedonije, Slovenija pa je s 15-odstotnim deležem še bližje zakonitemu delu lestvice.

siva ekonomija | Foto: Mastercard Foto: Mastercard

Pri nas dobra tretjina pozna nekoga, ki dela na črno

Spet morda nekoliko presenetljivo glede na prejšnje vprašanje je ravno na Češkem največji delež tistih, ki so odgovorili, da ne poznajo nikogar, ki bi delal na črno (vedno sicer obstaja možnost, da pri odgovarjanju vsi niso bili iskreni). Krepko nadpolovični delež je tudi v Avstriji in Sloveniji, a je v Avstriji obenem občutno manj tistih, ki poznajo kakšnega s prejemki na črno – pri naših severnih sosedih je to dobra četrtina, pri nas pa dobra tretjina.

Največ dela na črno zaznavajo v Severni Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Bolgariji – v teh štirih državah je več kot polovica vprašanih odgovorila, da pozna koga, ki plačo za svoje delo prejema mimo uradnih evidenc in tako tudi mimo plačevanja davkov in prispevkov.

siva ekonomija | Foto: Mastercard Foto: Mastercard

Kako so zbirali odgovore

Omenjeno študijo je za Mastercard opravil madžarski izvajalec v juliju in avgustu. V vsaki od dvanajstih sodelujočih držav je odgovarjalo od 700 do 800 sodelujočih, so pojasnili pri slovenski podružnici kartične hiše.