Nedelja, 27. 11. 2016, 12.06
7 let, 1 mesec
Intervju: Kristina Kardum, strokovnjakinja za družabna omrežja
"Facebook uporabljamo tako, kot smo pred desetletjem brskalnik" #intervju
"Fotografija pove tisoč besed, video pa jih milijon. Če je video privlačen in ima kakovostno vsebino, je nepremagljiv," je prepričana Kristina Kardum, ena od koordinatoric dejavnosti na družabnih omrežjih v Evropskem parlamentu.
Kako Evropski parlament živi na družabnih omrežjih?
Redno, vsakodnevno objavljamo vsebino na Facebooku, Twitterju in LinkedInu. Na nekaterih drugih omrežjih pa objavljamo glede na to, kaj imamo, na način, ki je primeren za komunikacijo z občinstvom na tej platformi. Na primer na Istagramu, Flickru, Snapchatu ali Pinterestu. Na zadnjem omrežju objavljamo predvsem grafike z zanimivimi podatki. Od tam lahko vsebine serviramo tudi na druga omrežja.
Facebook, Twitter, Instagram in Snapchat so med družabnimi omrežji, na katerih je Evropski parlament najbolj dejaven.
Kako velika ekipa skrbi za družabna omrežja?
Vsak posamezen jezik držav Evropske unije ima urednika za spletno stran v tem jeziku.
Ta je odgovoren tudi za Twitter v tem jeziku. Z določenim delom komunikacije pa se ukvarjajo tudi uradi iz posameznih držav, ki imajo proste roke za informacije iz Bruslja in v vašem primeru Ljubljane na različnih profilih.
Poleg tega obstajajo še drugi, ki se ukvarjamo z družabnimi omrežji, a ne le z njimi. Tudi z novicami na spletni strani. Vsebina je glavna. Če ne ustvarjaš vsebine, nimaš česa objaviti. Gre za intervjuje, občasno prirejena sporočila za javnost, ki jih pripravljajo kolegi na medijskem oddelku.
S katerim omrežjem je najlažje zlesti pod kožo mladim?
Za nekatere države velja, da s Snapchatom. V drugih pa še ni tako razvit. V vseh državah trenutno najbolje deluje Facebook. Danes ga uporabljamo tako, kot smo pred desetletjem Internet Explorer. Na Facebooku so prijatelji, novice, zanimivosti …
Zelo privlačna stvar je aplikacija Facebook live (za prenose v živo na posameznem profilu, op. a.), ki vzbuja veliko bolj pozitivne odzive kot na primer običajna objava. Te pogosto delujejo brezosebno, to pa je lastnost, ki jo ljudje nemalokrat pripišejo Evropskemu parlamentu.
Zaradi prenosov v živo so pogovori bolj sproščeni.
Ko pa sledilci vidijo ljudi med pogovorom in njihove odzive, je live odličen novi način za približanje mladim. Mlade poskušamo najti na široki paleti omrežij. Kot trenutno kaže, smo ena najboljših institucij na svetu po delovanju na Snapchatu. Imamo 15 tisoč sledilcev.
Gre za ljudi, ki neposredno komunicirajo, vam odgovarjajo, sprašujejo o na primer praksi v Evropskem parlamentu. Ko smo začeli, smo odgovarjali na čisto vsa vprašanja. Nato smo morali delovanje nekoliko zožiti. Takšna komunikacija na omrežju, kjer skoraj ni nikogar, starejšega od 35 let, je vredna več kot ne vem koliko oglasov v časopisih.
Rada imam velik odziv na naše delo. Še posebej če je pozitiven. Veseli pa smo tudi odzivov na teme, ki morda niso tako prijetne."
Se vi največ ukvarjate z aplikacijo Facebook live?
Da, to je moj otrok (smeh, op. p.). Ko se je pojavil Periscope (aplikacija za prenose v živo na Twitterju, op. a.), sem bila navdušena. Takoj mi je bilo jasno, da je to prava smer. Dejstvo pa je, da morate imeti za prenose na družabnih omrežjih iz Evropskega parlamenta veliko zaupanja, da bo komunikacija potekala na visoki ravni, da bodo vprašanja relevantna. Srečo imamo, da je naš šef Thibault Lesencal zelo odprt za novosti.
Aplikacijo smo prvikrat testirali na enem od dogodkov za mlade v Strasbourgu. Ko smo prenos v živo pripravili prvič, nismo mogli verjeti, saj so se nam pridružili tisoči. Prenosi na Facebooku so odmevnejši. Tam imamo več kot dva milijona sledilcev, algoritem pomaga objave narediti vidnejše.
"Mene mladi vselej presenečajo. Medijsko so zelo ozaveščeni, niso apolitični, kot mnogi mislijo," meni Kristina Kardum.
Kateri dogodek je bil najodmevnejši?
Pogovor s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem si je ogledalo 1,5 milijona ljudi. Te aplikacije še vedno ne uporabljajo vsi uporabniki Facebooka. Prepričana sem, da si bomo morali čez kako leto, ko bo tovrstnih videovsebin bistveno več, izmisliti kaj novega, kako na zanimiv način predstaviti vsebino v EP (nasmešek, op. p.).
Na družabnih omrežjih drži hierarhija informacija – fotografija – video?
Fotografija pove tisoč besed, video pa jih milijon. Če je video privlačen in ima kakovostno vsebino, je nepremagljiv.
Družabna omrežja skrivajo tudi veliko pasti. V mislih imamo nepreverjene informacije, nestrpnost, populizem. Kako se borite proti temu?
Na Facebooku imamo zelo strogo politiko moderiranja, ki je javno dostopna. Uporabljamo jo tudi za preostala družabna omrežja. Skladno z njo so absolutno dovoljena različna mnenja vsega političnega spektra.
Če so ljudje dostojni, mnenja argumentirajo in si želijo konstruktivnega in kakovostnega političnega dialoga, to močno podpiramo.
Ko se prestopi meja, ko zapisi dobivajo elemente na primer rasističnih ali nacističnih prepričanj, to takoj izbrišemo in spodaj napišemo komentar, zakaj. Kdor je nekaj objavil na določenem profilu, je odgovoren tudi za spremljanje odzivov.
Kako mladim privzgojiti kulturo za družabna omrežja?
Mene mladi vselej presenečajo. Medijsko so zelo ozaveščeni, niso apolitični, kot mnogi mislijo. Mislim, da je treba bolj ozavestiti starejše, da se prilagodijo. Da je na primer v redu, da se informacije dobivajo še kje drugje, ne v večerni televizijski informativni oddaji. Na Hrvaškem opažam, da je raven dialoga pod objavami izjemno nizka. Nikakor ne mislim, da so pri tem težava mladi. To zadeva vse generacije, predvsem starejše. Medijske kulture in pismenosti je treba učiti vse državljane.
Facebook je še vedno najbolj razširjeno in univerzalno omrežje.
Plačujemo davek za to, da lahko na družabnih omrežjih svoje mnenje izrazi prav vsak, ne glede na to, kako relevantno je?
Mediji so vzpostavili prakso, da dajo besedo vsem stranem. Kaj smo videli v ameriški kampanji? Primerljiv medijski prostor so dobili tako legitimni kandidati kot ljudje, ki govorijo vse in so brez nadzora. Če dajemo pozornost ljudem, ki javno in brez sramu govorijo rasistične in homofobne stvari, se ta diskurz legitimizira. Mladi ljudje, ki to vidijo in slišijo, mislijo, da je to v redu. V političnem prostoru so veliko bolj priljubljena čustva in "glasne" izjave kot dejstva in informacije, racionalna obravnava tem.
Vaš pogled na prihodnost omrežij?
Virtualna resničnost se bo samo še bolj razvijala. Igrica pokemoni je to jasno dokazala. Ta tehnologija je za zdaj še nekoliko draga, a vse platforme stremijo k njej. Snapchat je na primer razvil možnost, da lahko pri objavi menjaš ozadje, ne le spreminjaš obraza kot do zdaj.
To se bo le še bolj razvijalo. Mislim, da se mladi na internetu vse bolj nagibajo h komunikaciji eden na enega. Malo so se že zasitili množičnega komuniciranja na Facebooku in Twitterju. Treba bo najti novi način, kako se obrniti k mladim. Na Snapchatu jih je težje najti kot na Facebooku.
Za poslance je Twitter primerno orodje, svetuje Kardumova.
Kako lahko majhni državi, kot sta Hrvaška in Slovenija, najdeta prostor pod soncem Evropskega parlamenta?
Tanja Fajon je lep primer dobrega delovanja na družabnih omrežjih. Tudi nekateri hrvaški poslanci.
Na Twitterju poročajo, kaj delajo, objavljajo fotografije z dogodkov, komunicirajo s svojim lektoratom (občinstvo iz posamezne države, op. a.) … Mislim, da so ljudje v naših prostorih nekoliko utrujeni od politike, naveličani, manj navdušeni za komunikacijo, če na primer to primerjam s portugalsko kolegico.
Vsakemu poslancu bi svetovala, da je dejaven na Twitterju. Na primer na Hrvaškem so na tem omrežju tudi drugi politiki, novinarji, predstavniki nevladnih organizacij in drugi vplivneži. Za komunikacijo z lektoratom je ponavadi še vedno najboljši Facebook. Res pa je, da imajo manjše države tudi manj ljudi za tovrstne naloge. Ni enako, če si poslanec iz Španije, Francije ali Slovenije, Hrvaške. Zato je treba v komunikacijo vložiti toliko več energije.
Katero komunikacijsko omrežje uporabimo, je odvisno tudi od politične opcije ali države. Pri Romunih nimaš na Twitterju kaj početi. Škoda energije. Vsa Romunija je na Facebooku.
V Bruslju redkokoga blokirajo na družabnih omrežjih.
Kako se lotevate provokatorjev?
Ukvarjanje z njimi nima smisla. Odgovoriti želimo na največ vprašanj, kolikor je mogoče. A če vidimo, da se neka vsebina določenega avtorja ponavlja …
Tako na primer s sovražnim govorom nimamo prav nobenega usmiljenja. Takšno vsebino izbrišemo s pojasnilom. Če se stvar ponavlja, uporabnika po opozorilu blokiramo. Ampak to se dogaja redko.
Večkrat se pojavi tudi neki uporabnik iz določene države, ki nenehno sporoča, naj tam ukinemo komunizem, čeprav ga ni že 30 let. O čem govorimo?
To seveda ni sovražni govor, ampak če takšne stvari na primer opažamo pod vsebinami o podnebnih spremembah, s katerimi nimajo povezave … Izbris in pojasnilo. To je najboljše zdravilo.
6