Sobota, 30. 9. 2017, 15.25
7 let, 2 meseca
Edina Playboyeva zajčica z obrazom, ki je slavnejši od telesa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
Ta teden umrli ameriški medijski mogotec Hugh Hefner, oče revije za odrasle Playboy, je pomembno prispeval k razvoju enega najpomembnejših področij sodobne tehnologije. Obraz Švedinje Lene Söderberg, Playboyeve zajčice novembra 1972, je namreč postal poligon za razvoj računalniških algoritmov za kompresijo fotografij in bil tudi vzrok za nastanek vsesplošno znanega slikovnega datotečnega formata JPEG.
Lena Söderberg je Playboyeva mis novembra 1972 sicer postala pod psevdonimom Lenna Sjööblom.
Poleti leta 1973 so znanstveniki na inštitutu za analizo in procesiranje digitalnih slik (v nadaljevanju SIPI) na univerzi Južne Kalifornije v ZDA iskali primerno fotografijo, ki bi jo v najnovejši študiji lahko uporabili za demonstracijo svojega dela.
Imeli so zbirko fotografij, a so je bili naveličani, saj so bile uporabljene že prevečkrat in prestare. Iskali so dobro osvetljeno fotografijo z veliko podrobnostmi in različnimi barvnimi toni, na kateri bi bil po možnosti tudi človeški obraz.
Dobili so jo, ko je v laboratorij vkorakal sodelavec, ki je pod pazduho nosil revijo Playboy, izdano novembra 1972.
Playboyevo dekle tistega meseca je bila 21-letna Švedinja Lena Söderberg. Izkazalo se je, da je njena fotografija na sredini revije Playboy idealna za prikaz algoritma za kompresijo (zmanjševanje velikosti fotografije, da na mediju za shranjevanje podatkov zasede manj prostora), ki so ga razvijali na SIPI.
Znanstveniki so uporabili zgornjo tretjino fotografije, ki je bila natisnjena na treh straneh. Razloga za to sta bila dva - bila je ravno dovolj velika za njihov optični čitalnik, obenem pa se na njej niso videli Lenini razgaljeni intimnejši deli telesa.
Ena prvih Playboyevih zajčic, ki jo je poznal ves svet
Portret Lene Söderberg je v naslednjih letih postal standard za preizkušanje novih tehnologij za obdelovanje in kompresijo digitalnih fotografij.
Številna druga podjetja in znanstveni inštituti so v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja ustvarjali svoje algoritme za kompresijo fotografij in jih s pomočjo Lenne, kot so imenovali fotografijo Playboyeve zajčice, primerjali s tistimi, ki jih je razvil SIPI.
Na prepoznavnost in razširjenost fotografije je na začetku vplivalo tudi to, da številni raziskovalni inštituti niso imeli svojih optičnih čitalnikov, saj so bili redki, zato so se napajali iz zbirke fotografij, ki jo je ustvaril SIPI.
O Lenni na Twitterju: Najbolj analizirana fotografija vseh časov
“Lena” is perhaps, and may remain, the most analyzed image in the history of the world. pic.twitter.com/fPeSpAIpUb
— SwiftOnCorn (@SwiftOnSecurity) September 28, 2017
Pri Playboyu za razvpitost fotografije niso vedeli vse do leta 1991
Ne Playboy ne Lena Söderberg dolgo nista vedela za neznansko priljubljenost doprsnega portreta 21-letne Lene v tehnološki skupnosti. Ko je Playboyu šele leta 1991 na uho prišla vest, da njihova intelektualna lastnina uživa status legende, so se na presenečenje številnih zaradi izredne prepoznavnosti fotografije brez večjega prepričevanja strinjali z njeno nadaljnjo uporabo v znanstvene namene.
Lena Söderberg se je medtem leta 1997 celo odzvala na povabilo mednarodne zveze za razvoj novih tehnologij na področju obdelave digitalnih slik (IS&T), da se kot častna gostja udeleži dogodka ob 50. obletnici zveze. Sprejeli so jo kot superzvezdnico.
Lena Söderberg leta 1997 (zgoraj) in v Playboyu leta 1972 (spodaj). Letos je dopolnila 66 let.
Prva dama interneta
Jeff Seideman, nekdanji predsednik zveze IS&T, za fotografijo Lene Söderberg pravi, da je bil začetek njene uporabe v iskanju novih načinov za kompresijo slik verjetno eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini razvoja sodobne tehnologije.
Fotografiji med drugim pripisujejo tudi ključno vlogo pri nastanku standarda JPEG, danes najbolj razširjenega datotečnega formata za shranjevanje slikovnih datotek.
Leni Söderberg pravijo tudi "prva dama interneta". Njena fotografija iz revije Playboy je bila namreč ena prvih, ki so jo znanstveniki poslali prek omrežja ARPANET, prednika današnjega interneta.
Zakaj Lenne danes tako rekoč ne uporabljajo več
Uporaba portreta Lene Söderberg je v skupnosti računalniških znanstvenikov, ki razvijajo še učinkovitejše metode kompresije fotografij, v zadnjih letih sicer precej izzvenela.
Razloga za to sta dva - fotografija je stara in novejšim algoritmom za kompresijo ne nudi več dovoljšnjega izziva, obenem pa sta bili njena uporaba in standardiziranost deležna številnih kritik. Očitali so ji namreč, da je bila diskriminatorna do žensk in je še dodatno poudarjala neenakost med spoloma v tehnološki industriji, kjer so že tako prevladovali moški.
Viri: cs.cmu.edu, Optical Engineering,
