Sreda, 26. 4. 2023, 18.31
1 leto, 8 mesecev
Bo zgodovinski posel padel v vodo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
Ameriški računalniški velikan Microsoft je januarja letos napovedal, da bo za 68,7 milijarde dolarjev kupil razvijalca videoiger Activision Blizzard. To ne bi bil le daleč najdražji korporativni prevzem v zgodovini industrije videoiger – prejšnji rekorder Zynga je bil prodan za kar 55 milijard dolarjev manj –, temveč tudi eden največjih sploh. Že enajstmesečno sago o Microsoftovi pripojitvi Activision Blizzarda so zaznamovale predvsem kritike.
Britanski varuh konkurence je Microsoftu blokiral načrtovani prevzem podjetja Activision Blizzard, pod okrilje katerega spadajo priljubljene videoigre Call of Duty, World of Warcraft in Candy Crush. Analitiki opozarjajo, da bi to lahko pomenilo konec za ta 69 milijard dolarjev vreden prevzem.
Britanski urad za konkurenco in trge (CMA) je sporočil, da je prevzem preprečil "zaradi zaskrbljenosti, da bi spremenil prihodnost hitro rastočega trga igranja videoiger v oblaku, kar bi v prihodnjih letih povzročilo manj inovacij in manjšo izbiro za britanske igralce".
Microsoft želi še bolj izkoristiti hitro rastoče povpraševanje po storitvah v oblaku, ki omogočajo igranje iger prek različnih naprav, kot so mobilni telefoni in tablični računalniki. Vendar ameriški tehnološki velikan trenutno predstavlja od 60 do 70 odstotkov storitev igranja iger v oblaku, opozarja CMA.
"Posel bi okrepil Microsoftovo prednost na trgu, saj bi mu omogočil nadzor nad pomembnimi igralnimi vsebinami, kot so Call of Duty, Overwatch in World of Warcraft," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Dokazi, s katerimi razpolaga CMA, kažejo, da bi Activision brez združitve v bližnji prihodnosti začel ponujati igre prek platform v oblaku."
Activision Blizzard je kronski dragulj, kokoš, ki nese diamantna jajca
Microsoft že velja za velikana industrije videoiger, v prvi vrsti zaradi igralne konzole Xbox in ekskluzivnih iger zanje, a v zadnjem desetletju je krenil na osvajalski pohod z misijo, da pod lastno streho združi toliko svetovno znanih razvijalcev videoiger, kolikor je mogoče.
Med Microsoftovimi odmevnejšimi tovrstnimi podvigi je bila leta 2014 polastitev švedskega Mojanga in njihovega Minecrafta, najbolje prodajane videoigre vseh časov, ki jo še vedno igra ogromno ljudi, leta 2018 studia Obsidian, ki je v preteklosti razvil nekatere najboljše igre igranja vlog, in pa leta 2020 družbe ZeniMax Media, ki je v prvi vrsti lastnica studia Bethesda, razvijalca legendarnih serij videoiger The Elder Scrolls in Fallout.
Toda Activision Blizzard bi bil za Microsoft pravi kronski dragulj. Podjetje, ki je leta 2008 nastalo z združitvijo družb Activision in Vivendi Games, upravlja z nekaterimi najbolj znanimi in tudi najbolj prodajanimi franšizami videoiger vseh časov, kot so Call of Duty, Overwatch, World of WarCraft, Diablo, StarCraft, Candy Crush, Crash Bandicoot in še bi lahko naštevali.
Po tržni kapitalizaciji je Activision Blizzard četrto največje podjetje v industriji videoiger v svetovnem merilu (po Microsoftu, Tencentu in Sonyju) oziroma celo največje podjetje na svetu, ki se ukvarja izključno z videoigrami.
Potreben bi bil nadaljnji nadzor, industrija mora sama odločati o prihodnosti
Poleg tega so pri varuhu navedli, da Microsoftova predlagana pravna sredstva glede iger v oblaku vsebujejo "pomembne pomanjkljivosti" in bi zahtevala nadaljnji nadzor, namesto da bi omogočila trgu, da odloči in industriji omogoči, da sama oblikuje svojo prihodnost.
Predsednik neodvisne skupine strokovnjakov, ki vodi preiskavo CMA, Martin Coleman je pojasnil, da bi prevzem Microsoftu zagotovil še večjo premoč nad tekmeci. "Microsoft že ima močan položaj in prednost pred drugimi tekmeci na področju igranja iger v oblaku, ta posel pa bi to prednost še okrepil in mu omogočil, da spodkopava nove in inovativne tekmece," je dejal.
Oznanilo Microsofta o prevzemu enega od velikanov industrije so pozdravili mnogi kritiki domnevno toksične korporativne kulture v Activision Blizzardu, kjer je direktor po navedbah zaposlenih pod preprogo pometal incidente, povezane z diskriminacijo zaposlenih ženskega spola, in svoji nekdanji pomočnici celo grozil s smrtjo. Precej manj navdušeni so bili skoraj vsi drugi, v prvi vrsti pa igralci in Microsoftovi neposredni tekmeci za lovljenje njihovih dolarjev in evrov, saj jih je skrbelo, da bo Microsoft iz videoiger razvijalca Activision Blizzard, ki so bile do zdaj dostopne na vseh igralnih sistemih, preprosto naredil ekskluzive za svojo konzolo Xbox in računalniški operacijski sistem Windows. Za igralce bi to pomenilo potencialne velike stroške z nakupom nove strojne opreme ali pa preprosto konec igranja najljubših iger, za Microsoftovo konkurenco pa konkreten upad prihodkov.
Obe podjetji sta izrazili razočaranje nad odločitvijo in napovedali pritožbo.
Activision je ob tem zagrozil, da bo ponovno ocenil svoje načrte za rast v Veliki Britaniji, saj obstaja verjetnost, da bo posel blokiran tudi drugje, čeprav je bil odobren na Japonskem.
"Če bo pritožbeno sodišče za konkurenco (v Veliki Britaniji) potrdilo odločitev, bo za Microsoft konec igre," je za AFP ocenila profesorica protimonopolnega prava na poslovni šoli EDHEC v Franciji Anne Witt.
