Battlefield 3

Že tretjič se odpravimo na Bojišče, ki je v prvem tednu prodaje pritegnilo pet milijonov kupcev. Skupno gre za že neverjetni enajsti del franšize, ki se je začela daljnega leta 1942. Oprostite, šestdeset let pozneje, a s takim naslovom. Bralci portala Planet Siol.net pa ste Battlefield 3 izbrali za tretjo najboljšo igro preteklega leta.

Sem lahko tokrat terorist, civilist, sam zlodej? "Seveda ne, le kdo bi si želel igrati Battlefield v taki vlogi," so si verjetno mislili razvijalci igre. Vsi si namreč vedno znova želijo igrati pogumne Američane, ki rešijo svet. Tokrat na precej bolj zamorjen način kot v hudomušni "Slabi družbi", ampak inovativnosti od največjih tako ali tako ni pričakovati. Zmečimo v igro malce Rusov, pa seveda Irance, moramo imeti tudi terorista in grožnjo vsem ljubih Združenih držav, dobro premešajmo in postrezimo na najlepšem pogrinjku. Če je pogrinjek nov pogon Frostbite 2, lahko enoigralstvu odpustimo konformnost, saj je bilo Bojišče vedno bolj ali manj namenjeno večigralstvu.

Pa igra vsaj hudo izgleda? O, seveda. Svoj imaginarni obraz Henryja "Blacka" Blackburna boste sicer videvali le v vmesnih sekvencah, a tudi vaši soborci sploh ne izgledajo slabo. Sončne pege, prah hiš, ki se sesuvajo pod vašimi streli, neskončna pokrajina, ki vam vzame dih. Tretje Bojišče z grafičnega vidika navdušuje, podnevi in ponoči, dobesedno. Nočna pokrajina ima poseben čar, sence so varljivo zavetje, dokler vas ne zaslepijo luči vaših nasprotnikov. Kljub temu pa ima pogon tudi napake, saj bomo še vedno videvali nasprotnike, ki se občasno odločijo steči skozi zid ali malce igrati Supermana in lebdeti v zraku.

V resnici sem dober fant … Dopoveduje v šesturnem enoigralstvu "Črni" Henry svojima zasliševalcema, agentoma tajne službe CIA, ki ga zaslišujeta kot zločinca sredi New Yorka. "Črni" leta 2014 pohajkuje po Iraku in beži pred padajočimi zgradbami in uporniško milico z imenom PLR, kmalu pa se vrli Američani (vsaj v igri) odločijo končno obračunati tudi z uporniškim Iranom. V misiji prevzamemo vlogo kopilotke (da, ženske) in med letalskim mitingom na poti nad Teheran občudujemo napenjanje mišic naše grafične kartice. Nazaj na zemlji vse le ni tako rožnato in Henry ugotovi, da se je PLR dokopal do ruskih prenosnih atomskih bomb. To sproži divji lov za negativcem Solomonom, ki ima nečedne načrte s tlorisom Pariza in New Yorka, v pogon pa se vključijo tudi Rusi, ki želijo preprečiti tretjo svetovno vojno – na sovjetski način – prek trupel.

Vas vse skupaj spominja na Call of Duty: Modern Warfare? Niste edini, nudi pa kampanja kljub temu nekatere nepozabne trenutke pasjih bojev v reaktivcu, vožnje skozi stavbe v tanku in občutek malce cenenega, a vseeno ne dolgočasnega kriminalnega romana. Čeprav je Bojišče v večigralstvu skrajno obsežno, pa v kampanji ne boste vandrali povsem po svoje. Nadležen rdeč ekran z odštevanjem časa vas bo hitro opozoril, če boste odšli predaleč od svojih kameradov, pa čeprav se boste po isti poti lahko popolnoma svobodno odpravili le nekaj trenutkov pozneje. Toliko izpostavljeno uničevanje vsega, kar stoji, prav tako deluje le redko oziroma tam, kjer je to potrebno za razvoj zgodbe. Zgodilo se je celo, da se nasprotnika ni dalo preluknjati prek računalniškega monitorja v pariški borzi, kar je precej nadležno. Dokler ne bomo razvili terminatorskega Skyneta, pa bodo vsi sovražniki v igrah bolj ali manj enako butasti.

… ali pa tudi ne! Ko obrnete še tistih šest sodelovalnih misij, ki se povezujejo na kampanjo, in kjer boste vozili celo helikopter ter odklepali nova orožja, je čas, da vstopite v pekel nalinijskega nažiganja. Tu končno stopimo na bojišče, ki si to ime tudi zasluži in se nikakor ne izneveri tradiciji. Hkratno streljanje 64 igralcev na ogromnih kartah, ki jih v celoti vidiš šele po nekaj rundah boja za preživetje, je naravnost epsko. Možnosti različnih pristopov so neomejene. Se boste raje skrivali in z ostrostrelsko puško brisali nasmehe z obrazov, peš odšli svoji usodi nasproti ali se odeli v tankovski oklep in prežali na mehkužce. Tisti najbolj vešči vam bodo spet izpred nosa kradli letala in "zrakomlate" in ni dvoma, da vas bo dostikrat spopadla jeza na tako letalsko "elito".

Lokacije spopadov so raznolike in skoraj geografsko poučne ter zelo realistične, poseben užitek pa je luknjanje zgradb in bezanje nasprotnih podgan na plano. Okolja se sicer na trenutke znajo zdeti prazna, vendar bi lahko Bojišče označili za Minecraft med "streljačinami", saj dejansko ponuja občutek peskovništva. V okolju s 63 soigralci boste vseeno brez težav lahko množično risali črte na kopito svoje najljubše frače, ta pa bo seveda odvisna od izbire strelne tarče za vaše nasprotnike. Boste igrali kot vojak, inženir, napadalec ali izvidnik? Z vsakim boste odklepali nove priboljške, ki vam bodo omogočili dominacijo nad prijatelji v pogovorih ob pijači, vseeno pa ne pozabite, da je timsko delo še posebej nagrajeno in nikar zaradi napihnjenega ega ne ostanite brez njih.

Na mestu voljno Battlefield 3 je odlična večigralska izkušnja, ki vzdržuje tradicijo in premika tehnološke meje, tako v svojem videzu kot v moči vašega domačega mlinčka, če jo boste želeli poganjati na višjih nastavitvah. Slabše enoigralske kampanje igri ne moremo zameriti, saj nas tokrat preveč zapelje lepa zunanjost. Za neprespane noči je vredna greha.

Igrala: PC, PlayStation 3, Xbox 360, iOS Zvrst: prvoosebna "streljačina" Razvijalec: EA Digital Illusions CE Založnik: Electronic Arts

Splošna ocena: 85

Lestvica ocen 1–10: Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11–20: Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21–30: Igram, ker sem mazohist. 31–40: Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41–50: Igre bi se lotil samo v službenem času. 51–60: Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61–70: Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71–80: Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81–90: Odlična igra z elementi klasike. 91–100: Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.