Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
17. 5. 2012,
14.52

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 17. 5. 2012, 14.52

8 let, 8 mesecev

Višina denarnih sredstev za navidezni odkup droge ni pomembna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Tajni policijski delavci so od ljubljanskega dela mreže kriminalne združbe za odkup droge porabili dobrih 50 tisoč evrov denarja iz fonda, ki ga ima policija na voljo za navidezni odkup predmetov.

Kot je znano, so kriminalisti v najobsežnejši kriminalistični akciji v zgodovini samostojne Slovenije zasegli skupno 35 kilogramov prepovedanih drog. Skupaj z domnevnim naročnikom nekaj deset kosov orožja je tako za 193 kaznivih dejanj ovadenih 48 oseb. Preiskovalni sodniki so 20 osumljencem odredili pripor, tri osebe pa so v hišnem priporu, vendar pa na policiji poudarjajo, da številka še ni dokončna, saj akcija še traja. Prav tako v priporu ostajajo vsi, ki jim je preiskovalni sodnik odredil pripor in hišni pripor, saj je zunajrazpravni senat sodišča zavrnil vse pritožbe.

Petdeset tisočakov za nakup droge ljubljanskim osumljencem Po naših informacijah so tajni policijski delavci samo od ljubljanskih osumljencev v tej največji akciji navidezno odkupili za dobrih 50 tisoč evrov kokaina, heroina in hašiša. Za navidezni odkup predmetov – gre za eno od prikritih metod dela policistov – morajo obstajati pravne podlage, pojasni nekdanji prvi mož slovenskih kriminalistov Aleksander Jevšek in dodaja, da policija sama od sebe brez odobritve okrožnega državnega tožilstva tega ukrepa ne more uporabiti.

Tajni policijski delavec čaka na ponudbo V nobenem primeru pa pri svojem delu policijski tajni sodelavci ne smejo izvrševati kaznivih dejanj. Tako denimo tajni delavec ne sme pristopiti k osumljencu in ga povprašati, ali mu lahko proda drogo, temveč mora biti osumljenec tisti, ki drogo tajnemu policijskemu delavcu ponudi. "To je osnova," trdi Jevšek in dodaja, da imajo tožilci institut odloga pregona. Tajni policijski delavec mora tako pridobiti zaupanje nižjih struktur kriminalne združbe, da bi izpolnil cilj, ki je priti do višjih struktur kriminalne mreže.

Vse policije po svetu imajo za tovrstne potrebe tajnega policijskega delovanja poseben sklad oziroma sredstva, kar določa zakon o policiji in njihovi podzakonski akti. "Ta sredstva so tudi ves čas pod nadzorom interno na policiji in pa pod nadzorom komisije varnostno-obveščevalne službe, torej pod parlamentarnim nadzorom, ki vsako leto pregleda letno poročilo o porabi teh sredstev," še pojasni Jevšek. Ker je poročilo označeno s stopnjo zaupnosti, ni znano, koliko denarja policija povprečno porabi za navidezni odkup predmetov.

Vsote porabljenega denarja ne gre meriti skozi ekonomsko logiko "Vsote denarja, ki se ga porabi za navidezni odkup predmetov, v tem primeru droge, pri razbijanju kriminalne združbe ne morete ocenjevati skozi ekonomsko logiko," je prepričan Jevšek. Po njegovem mnenju gre za preprečevanje družbenega zla, česar pa ne moreš meriti z denarjem.

Kot pojasnjuje naš vir blizu policije, tudi denimo 200 tisoč evrov za navidezni odkup predmetov ni veliko denarja, če lahko osumljenca spraviš za zapahe v treh dneh, namesto da bi dve leti velika skupina kriminalistov delala na tem primeru in čakala na pravi trenutek, da bi osumljenca dobili na delu. "To je drobiž v primerjavi z uspešnostjo kakšne akcije. Policija je s tem, ko je odkupila drogo, preprečila, da bi droga prišla na trg," pravi vir.

Višje po lestvici, več denarja gre Višina denarnih sredstev v primeru mednarodne akcije, kot je bila zadnja, ni omejena, je prepričan Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. "Če se skuša doseči najvišji vrh piramide kriminalne združbe, je potrebnega tudi več denarja," pravi Dobovšek.

Denar ni ponarejen, je pa označen Policija ne operira s ponarejenim denarjem, ker bi v tem primeru tudi sama storila kaznivo dejanje, pojasni Jevšek, Dobovšek pa pravi, da gre v primeru navideznega odkupa predmetov za denar, ki je označen: "Običajno ga policija dobi nazaj, še vedno obstaja tudi možnost, da osumljenec z denarjem pobegne, a se ga potem išče."

Kje policija skladišči zaseženo drogo, je prav tako skrivnost, jo pa sproti uničujejo. "Komisija popiše zaseženo drogo, pri uničenju pa so prisotni tako policisti kot tožilci," pravi Jevšek. Da bi zaposleni na policiji lahko zlorabili zaseženo drogo, ni mogoče, dodaja Jevšek. "Edini primer, ko je iz skladišča zasežene droge izginila večja količina konoplje, se je zgodil v Celju."

Ne spreglejte