Pol milijona evrov odškodnine za Janeza Janšo?

Naj spomnimo, da je primer Patria tri instance slovenskih sodišč, okrajno, višje in vrhovno, zaposloval kar dolgih pet let od vložitve obtožnega predloga, ko so sodišča predelala 21.700 strani dolg spis, zaslišala 21 prič, od tega 13 iz tujine. Okrajna sodnica je izvedla 50 narokov, na 51. pa izrekla sodbo.

Sledila je pritožba na višje sodišče, ki je sodbo okrajnega sodišča potrdilo, nato še zahteva za varstvo zakonitosti, ko so vrhovni sodniki odločili, da s postopkom ni bilo nič narobe. Nato je sledila pritožba na ustavno sodišče, ko so ustavni sodniki presodili, da so bile Janši, pa tudi Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču, kršene človekove pravice, zato so sodbo razveljavili in jo vrnili v ponovno presojo okrajnemu sodišču.

Zgodba je po petih letih rednega sojenja in po osmih letih, kot je povedal Franci Matoz, odkar se v javnosti o zadevi Patria krešejo različna mnenja, končana.

Matoz: O odškodnini bomo razmišljali pozneje "Janša je zmagal," je povedal Matoz, ki še vedno razmišlja, da bi se na odločitev okrajne sodnice, ki je sprejela sklep o zastaranju zadeve, pritožil. Šele nato bo padla odločitev o terjanju odškodninske odgovornosti države, ki ji v tako dolgem procesu Janši, Krkoviču in Črnkoviču ni uspelo dokazati krivde, dodaja.

Čeprav o natančnih številkah ni mogoče špekulirati, pa poglejmo, kaj vse lahko Janša iztoži.

Naj spomnimo, da je država vsem trem akterjem po razveljavitvi sodbe na ustavnem sodišču že vrnila po 37 tisoč evrov denarne kazni, na kolikor so bili obsojeni že v sodbi. Kazenski postopek je samo do odločitve na prvi stopnji stal 25.847 evrov, kar naj bi si razdelili vsi akterji zadeve Patria, torej tudi med postopkom umrli Jože Zagožen in takrat iz postopka izločeni kanadski poslovnež Walter Wolf.

Država bi po verjetni odškodninski tožbi Janši morala vrniti petino zneska za stroške sojenja, ti pa bi padli na ramena davkoplačevalcev. Poleg tega bo Janša po vsej verjetnosti od države terjal plačilo za svojega zagovornika, ki po naših neuradnih informacijah zaradi prevodov iz finščine znaša med 80 in 90 tisoč evrov.

Devet tisoč evrov za neupravičen zapor? Janši bi pripadala tudi odškodnina zaradi časa, ki ga je neupravičeno preživel za zapahi. Državno pravobranilstvo pri izračunavanju odškodnin upošteva sodno prakso, dolžino neutemeljeno odvzete prostosti in konkretne okoliščine, ki se od primera do primera razlikujejo, zato podatka o odškodnini za posamezen dan zapora ali pripora na pravobranilstvu ne morejo dati.

Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati leto in trajanje pripora ali zapora, to, ali gre za specialnega povratnika ali ima oškodovanec družino ter naravo in težo kaznivega dejanja.

Kot vemo, je Janša na polodprtem oddelku zapora Dob preživel približno šest mesecev. Če kalkuliramo, da bi za dan zapora dobil 50 evrov – ta številka je približek tega, kar sodišča po dozdajšnji praksi prisojajo kot odškodnino za neupravičen zapor ali pripor –, bi to zneslo približno 1.500 evrov na mesec oziroma okoli devet tisoč evrov za šest mesecev.

Medijsko odmevna zadeva, umazano ime, okrnjeno družinsko življenje … Med kriterije šteje tudi to, ali je bila zadeva medijsko odmevna in ali je bila posledica medijske odmevnosti večje oškodovanje stranke, so pred časom pojasnili na državnem pravobranilstvu.

In tu bi Janša lahko dejansko iztržil največ. V času, ko je izbruhnila afera Patria, je bil prvak SDS predsednik vlade, ki je zaradi afere padla. Na odmero odškodnine vplivajo tudi zdravstveno poslabšanje, okrnjen ugled, ki ga je oškodovanec užival v svojem okolju, prisilna odtujitev iz družinskega in življenjskega okolja, upoštevajo pa tudi starost oškodovanca. Janša je, medtem ko je bil v zaporu, doma pustil mladoletna otroka.

Milijon preveč, pol milijona realno? Če malo poenostavimo, bi lahko Janša po mnenju nekaterih pravnikov za vse skupaj, torej duševne bolečine, ki so mu lahko nastale zaradi neupravičenega odvzema prostosti, kršitve dobrega imena, osebnostnih pravic ter vseh drugih okoliščin oziroma zaradi premoženjske in nepremoženjske škode, zahteval dobrega pol milijona evrov. Sploh če upoštevamo sodno prakso, ki je z izplačili odškodnin vse prej kot radodarna.

Naj spomnimo, da se je država z Milico Makoter, podjetnico iz Cvena pri Ljutomeru, ki je bila osumljena, da je naročila umor svojega moža, leta 2012 pogodila. Za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala, ko je bila 1225 dni neupravičeno priprta in zaprta, ji je izplačala 260 tisoč evrov odškodnine od zahtevanega pol milijona.