Obramba pilota strmoglavljenega balona bi tuje letalske izvedence

Balon je v zrak poletel 23. avgusta 2012 ob 6.50 uri z Brda pri Ljubljani, strmoglavil pa na Barju. V najhujši balonarski nesreči pri nas je umrlo šest ljudi, še 14 od skupno 32 potnikov je bilo huje poškodovanih.

Sprva je kazalo, da naj bi bil vzrok zračni vrtinec. Preiskovalci nesreče so nato ugotovili več domnevnih nepravilnosti, zaradi katerih se pilot Miro Kolenc zagovarja pred sodiščem. Očitajo mu kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, za katero je zagrožena kazen do osmih let zapora.

Kolenc na današnjem predobravnavnem naroku krivde ni priznal (če bi to storil, bi tožilstvo zanj predlagalo šest let zapora), tako da se je zanj začelo sojenje.

"Kot pilot obžalujem ta dogodek, vse ostalo vam bo povedal moj zagovornik," je bil pilot kratek po naroku.

Obramba bi britanske izvedence

Njegov zagovornik Boris Grobelnik pa je na naroku predlagal več dokaznih predlogov: med drugim želijo, da sodišče odredi izvedenca medicinske, meteorološke in balonarsko-letalske stroke. Pravih balonarskih strokovnjakov po mnenju Grobelnika v Sloveniji ni, zato predlaga, da bi izvedenca našli v tujini, najraje v Veliki Britaniji. "Tam so tovrstni poleti najbolj razviti," je dejal.

Tožilstvo meni, da za zdaj razloga za postavitev izvedencev ni. Sodišče o predlogih še ni odločilo.

Očitki pilotu

Sodišče bo, v grobem povedano, ocenjevalo dvoje: ali je pilot pred poletom storil vse, kar mu predpisi nalagajo, in ali je vse potrebno storil ob pristanku.

Kot poroča Dnevnik, Kolencu tožilstvo med drugim očita, da:

- kljub nevihtnim oblakom poleta ni pravočasno prekinil;

- je letel tudi do višine 1400 metrov, čeprav za to ni imel dovoljenja kontrole zračnega prometa;

- ni uporabil rdeče vrvi (tako imenovanega q-ventila) za zasilno pristajanje, prav tako ni ugasnil gorilnika in zaprl ventilov za dovod goriva v cilindre;

- je po pristanku naredil napako, saj naj bi dodajal plin, zaradi česar naj bi zrakoplov ponovno dvignilo v zrak – tako naj bi balon preletel Ižansko cesto ter znova udaril v tla;

- je izbral napačen kraj za pristajanje, zaradi česar je ob udarcu v drevo zaradi poškodovanja cevi in prižganega gorilnika ter odprtih ventilov izbruhnil usodni požar;

Od sončnega vremena ... Kolenc je v preiskavi med drugim zatrdil, da je bilo vreme brezhibno tudi še takrat, ko je začel spuščati balon. Na višini 350 do 400 metrov pa naj bi prišlo do spremembe hitrosti vetrov, oblaki naj bi se začeli bliskovito bližati Ljubljanski kotlini. Vedel je, da mora čim prej pristati, a po njegovih besedah ni šlo za zasilni pristanek, je po poročanju Dnevnika dejal v preiskavi.

Pogovarjali smo se z eno od potnic, ki je bon za polet dobila kot darilo, v nesreči pa je utrpela hude poškodbe. Kot pravi, je bilo vreme tisti dan spremenljivo. "Dobili smo se zgodaj zjutraj v Ljubljani na Rudniku. Že tam je pilot preverjal hitrost in smer vetra, med vožnjo z avtobusom do kraja vzleta pa smo imeli še en postanek, kjer je ponovil meritve," opisuje.

Spominja se, da je med postankom voznika avtobusa vprašala, ali je kaj narobe, a ji je odvrnil, da bo že pilot vse razložil. Potniki se nato po njenih besedah niso kaj preveč ukvarjali s tem, saj so težko čakali na polet. "Pilot po vrnitvi na avtobus ni omenil, da bi lahko bilo kaj narobe. Vreme je bilo takrat še sončno, spomnim se, da smo pred začetkom poleta posneli skupinsko fotografijo, na kateri je sijalo sonce."

... do nevihtnih oblakov A na zadnjih fotografijah, ki jih je posnela med letom je že mogoče opaziti nevihtne oblake. "Naredila sem približno 70 fotografij, pri zadnjih, preden smo se začeli spuščati, se že vidijo črni oblaki," pravi.

Nekatere priče v sodni preiskavi so po poročanju Dnevnika dejale, da naj bi bilo nevihtne oblake opaziti že ob vzletu.

Kdaj so potniki pravzaprav opazili, da je nekaj narobe? "Težko rečem," pravi sogovornica. "Pri spuščanju je vladalo vznemirjenje med potniki, saj se je vse odvijalo zelo hitro. Ni mi bilo jasno, kako se bo balon ustavil in kje bomo sploh pristali, saj je bilo pod nami območje, kjer so bili samo grmičevje in polja."

Trd pristanek in požar Pilot jim je pred pristankom dejal, naj počepnejo v prekat balona in se močno primejo. Ko je košara trčila ob tla, je našo sogovornico, kot pravi, vrglo ven. "Potem je košaro odbilo v zrak, nakar je padla nazaj na tla. Mene je zadela v zgornji del telesa. Tisti trenutek sem verjetno izgubila zavest. Nato se spominjam, da sem bila pri zavesti, a me je vse neznosno bolelo, govorila sem le 'Boli, boli, boli'.

Ob novem trku balona ob tla in udarcu ob drevo se je balon vnel.

Poškodbe glave in hrbtenice Sogovornica je bila pri zavesti vse do tedaj, ko so jo prepeljali v bolnišnico, nato je bila teden dni v komi, pravi. Sledil je poldrugi mesec bolnišničnega zdravljenja zaradi hudih poškodb glave in hrbtenice, po štirih mesecih je spet lahko hodila. Še pol leta so jo člani družine vozili na zdravniške preglede. "Dejstvo, da sem dobrovoljna oseba in nisem zapečkar, me je potegnilo ven," pravi.

Tudi pilot Kolenc, s katerim smo se pogovarjali dve leti po nesreči, je bil dlje časa v bolnišnici, med drugim je utrpel hude opekline.

Je Kolenc v preiskavi trdil, da so potniki sami izstopali? Kolenc naj bi v preiskavi sicer trdil, da je bil pristanek po njegovih besedah varen in ne sunkovit ter da nihče ni padel iz košare.

"Potniki niso upoštevali njegovih navodil in so zapuščali košaro, balon pa je takrat dobil zagon in ga je dvignilo. Potem so ob nekaj udarili, izgubili hitrost in pristali," je navedbe pilota iz preiskave povzel Dnevnik.

Kolenčev odvetnik Grobelnik pa je danes dejal, da naj Kolenc ne bi nikdar dejal, da je kdo izstopil. "To trdijo drugi. Mislim, da so potniki popadali iz košare," je dejal.

Balonar: Lahko bi se izognili žrtvam; Grobelnik: Gre za nestrokovno oceno V intervjuju za Siol.net je Kolenc dejal, da prevzema vso odgovornost za dogodek, da pa je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. To je kasneje ponovil tudi v preiskavi.

Strokovnjaki, ki so sodelovali v preiskavi, so drugačnega mnenja. Član komisije Miloš Filimonović je zagovor, da je bilo vreme presenečenje, označil za lase privlečen, pristanek pa za katastrofalen. Če bi res potegnil q-ventil, bi se balon čez nekaj metrov ustavil, ne bi preletel Ižanke in nadaljeval poleta, je med drugim pričal v preiskavi, ki jo povzema Dnevnik.

Po besedah balonarja Vojka Zupana je kmalu po vzletu moral videti, da prihaja fronta, a je letel še tri četrt ure. Poudaril je tudi, da bi moral leteti nad krošnjami dreves, pri zadnjem pa izvesti odločilni manever: zapreti ogenj, jeklenko in potegniti za rdečo vrv. Če bi bilo tako, bi vsi ostali živi, je izjavil.

Dodajmo, da je Kolenčev odvetnik Grobelnik danes za zgoraj omenjene dejal, da niso strokovnjaki, temveč ljubitelji balonarstva, ter da so njihove ocene nestrokovne. "Nimajo znanja fizike, imajo sicer nekaj izkušenj iz balonarstva. Zato želimo izvedensko mnenje nevtralnega strokovnjaka, ki se ukvarja z balonarstvom in ni povezan s slovenskim balonarskim poslom," je dejal odvetnik.