Nova Čista lopata?

V središču obtožnice zoper člane nekdanjih uprav Darsa in nekdanja prva moža SCT in Primorja Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja (omenjeni družbi sta v konzorciju zmagali na razpisu za izvajalca dela v Šentvidu leta 2004) naj bi bili pogodbe in aneksi h pogodbam za graditev predora, ki sta ju državna avtocestna družba in prva moža obeh nekdanjih največjih slovenskih gradbincev podpisala v letih 2007 in 2008. Obtožnica naj bi v celoti sledila ugotovitvam računskega sodišča, ki je postopke pri graditvi predora v reviziji povsem raztrgalo že marca 2009 in sume obstoja protipravnega ravnanja naznanilo tožilstvu.

Pod drobnogledom tožilcev zlasti pogodba o podražitvi predora z 48 na 72 milijonov Neuradno naj bi bila obtožnica, ki jo je tožilstvo zaradi suma zlorabe položaja nedavno vložilo zoper oba nekdanja predsednika uprav Darsa Tomislava Nemca in Rajka Siročiča, člane njunih uprav – Žana Jana Oplotnika, Aleša Hojsa, aktualnega obrambnega ministra, Boštjana Riglerja in Abdona Peklaja (član uprave v času predsedovanja Rajka Siročiča) – ter zaradi domnevne pomoči pri omenjenem kaznivem dejanju tudi zoper nekdanja prva moža SCT in Primorja Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja, razdeljena v dva dela. Prvi se nanaša na čas, ko je Darsovo upravo vodil zdajšnji prvi mož DRI (Družba za upravljanje investicij) Rajko Siročič, tožilci pa naj bi pod drobnogled vzeli zlasti pogodbo o izvajanju pogodbe, ki jo je Dars podpisal z izbranim izvajalcem, konzorcijem SCT – Primorje. Šlo naj bi za dokument, s katerim so stroški predora narasli z 48 na 72 milijonov evrov, z njim pa je prvotno dvocevni in dvopasovni predor tudi uradno v obeh ceveh dobil še po en vozni pas in polni priključek na Celovško cesto.

Šentvid – najdražji avtocestni projekt v Sloveniji Drugi sklop obtožnice pa naj bi zajemal zadnja dva meseca leta 2007, ko je vodenje Darsa po zamenjavi Rajka Siročiča prevzela nova uprava, tej je predsedoval Tomislav Nemec. Šlo naj bi za dobrih šest milijonov evrov vredno pogodbo o poravnavi. To je skupaj z več aneksi podpisala Nemčeva uprava kmalu po tem, ko je SCT od državne avtocestne družbe Dars zahteval plačilo 28,7 milijona evrov zaradi nepredvidenih stroškov pri graditvi predora. Šentviški predor se je iz prvotnega dvocevnega predora z dvema voznima pasovoma spremenil v dvocevnega s tremi pasovi, še dodatnima pasovoma za priključevanje na Celovško cesto, vrednost naložbe pa se je dvignila z 48 milijonov evrov na 135 milijonov evrov. Ali drugače, pet kilometrov in pol dolg avtocestni odsek Šentvid–Koseze je skupaj s predorom daleč najdražji avtocestni odsek pri nas: 258 milijonov ali 47 milijonov evrov na kilometer.