Namesto dolgoletnih ločitvenih kalvarij – uravnoteženo starševstvo

Od leta 2008, ko je takratna Varuhinja človekovih pravic na strokovnem posvetu, ki ga je organiziralo Vrhovno sodišče, opozorila na problematiko neustreznega sodno-socialnega ločitvenega okolja, so problemi ostali nespremenjeni, prav tako stiske staršev in njihovih otrok. Ti ob trenutnem poteku pogosto ostanejo trajno poškodovani.

Zdajšnji pristopi k reševanju so bili torej neustrezni. Starši zato predlagamo drugačnega. Predlagamo, da se Družinski zakonik nadgradi z novo ločitveno paradigmo – Sostarševstvom – uravnoteženim starševstvom.

Prva in najpomembnejša novost v tej paradigmi je, da se v družinski zakonik zapiše definicija največje koristi otrok, ki je uravnotežen stik otrok z obema kompetentnima staršema, tudi po razvezi.

Iz tega logično izhajajo tudi druga določila, ki bi jih bilo treba vključiti v družinski zakonik:

1. V primeru razveze sta oba starša še naprej dolžna skrbeti za otroke – uravnoteženo. Gre za a priori sodno odločitev. Vzgoja otrok ni zgolj pravica starša, je tudi njegova dolžnost.
2. Če starša te dolžnosti ne razumeta ali si je ne priznavata, ima sodišče zakonsko možnost, da ju napoti na obvezen program izboljšave medstarševske komunikacije.
3. Sodišča morajo dosledno sankcionirati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva ter kršitve sodb o stikih. V realnem času.
4. Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo. Še posebej če so žrtve nasilja, kar je v visokokonfliktnih ločitvenih postopkih pravilo.
5. Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna. V skupno starševsko blagajno uravnoteženo prispevata oba starša, saj tudi uravnoteženo skrbita za svoje otroke tudi po ločitvi.

Določitev skrbništva (in stikov), določitev višine preživnine ter lažne prijave nasilništva v trenurtnih ločitvenih postopkih povzročajo nerešljive probleme. Sostarševstvo – uravnoteženo starševstvo jih odpravlja.

Tudi ločeni starši smo v veliki večini odgovorni in ljubeči. Ne smemo dopustiti, da bi zaradi izjem in pomanjkljive zakonodaje trpeli naši otroci. Država mora zagotoviti tako zakonsko okolje, ki bo odpravilo zakonsko prakso, ki to omogoča. Vključno s prilagoditvijo tudi preostale zakonodaje, od kazenskega zakonika do zakona o preprečevanju nasilja v družini in pravilnika o ustanavljanju multidisciplinarnih timov itd.

Ne ponavljajmo napak

Skok v zgodovino nastanka trenutnega družinskega zakonika naj nam pomaga, da ne bo ponavljanja napak.

Že v času nastajanja aktualnega družinskega zakonika leta 2016 smo njegove avtorje opozorili, da je "dodeljevanje otrok v varstvo in vzgojo enemu od staršev po tretjem odstavku 105. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih samo zato, ker se starša nista dogovorila o varstvu in vzgoji otrok, dejanski odvzem starševske pravice drugemu staršu," in s tem tudi kršenje 54. člena ustave.

Z dikcijo v 138. členu družinskega zakonika (tretja alineja) so se njegovi avtorji izognili ustavni pritožbi, a so "pozabili", da se lažne prijave nasilja v Sloveniji ne kaznujejo. Lažna prijava nasilja namreč ob večletnem ugotavljanju morebitne dejanske nasilnosti, de facto prepreči možnost, da bi sodišče lahko odločilo o skupnem varstvu in vzgoji, če se eden od staršev s tem ne strinja.

Ali je bilo to storjeno namenoma ali zaradi malomarnosti, ne vemo. Vemo pa, da so takratnega direktorja direktorata za družino kasneje odpustili zaradi neetičnega dela na račun bolnih otrok in da je mož podpisnice družinskega zakonika v času ločitve tudi iskal pomoč v DOOR. To je bila slaba karma aktualnega družinskega zakonika, če nič drugega.

Opozoril bi tudi na pogosto diskriminatorno delo CSD, neetično vodenje strank mnogih odvetnikov, nestrokovno delo mnogih sodnih izvedencev in neodločnost mnogih sodnic, a na tem mestu ne bi šel v podrobnosti.

V okviru predlagane nadgradnje družinskega zakonika (s paradigmo Sostarševstvo – uravnoteženo starševstvo) bi obema staršema omogočili, da vzdržujeta optimalne odnose z otroki, kar spodbuja njihov optimalni razvoj. Prav tako spodbuja sodelovanje obeh staršev v dobro otrok.

Uravnoteženo starševstvo torej postane obveza takrat, ko se starša ne moreta dogovoriti o delitvi varstva in vzgoje otrok. V tem primeru mora država zaščititi največjo korist otrok, ki je uravnotežen stik (odnos) otrok z obema (kompetentnima) staršema. Tako stališče mora seveda zasledovati tudi center za socialno delo.

Raziskave kažejo, da otroci, ki so deležni uravnoteženega starševstva, vzpostavljajo boljše odnose z obema staršema in so zadovoljnejši z življenjem. Kot odrasle osebe so psihično in čustveno stabilnejši. Uravnoteženo starševstvo pozitivno deluje na otroke, celo v primeru izrazitega nesoglasja med starši, zmanjšuje vplive odtujenosti in čustvenega nasilja ter preprečuje družinsko nasilje.

Zavedamo se, da je izvajanje uravnoteženega starševstva v visokokonfliktnih ločitvah lahko velik izziv. Zato predlagamo, da se z nadgradnjo družinskega zakonika, za učinkovito implementacijo uravnoteženega starševstva kot največje koristi otroka, pripravi tudi protokol izvajanja.

Protokol mora otrokom zagotoviti maksimalno prisotnost pri obeh starših, vključno z vsakodnevnimi aktivnostmi, in ne samo omejeno na občasne izlete ali kratka srečanja (ponavadi na klopci v parku ali v avtu). Otroci morajo z obema staršema doživljati vse nianse življenja, tudi vsakdanja opravila, kot je na primer obisk mehanika ali frizerke. Vse to so priložnosti za pridobitev nujnih vzorcev, ki bodo gradnik tudi njihovih življenj.

S podrobno opredelitvijo protokola izvajanja bi se tudi ločitveni postopki iz zdaj večletnih, ne tako redko nikoli dokončanih, skrajšali na nekaj mesecev.

DOOR izraža pripravljenost sodelovati z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvom za pravosodje pri reševanju problematike slovenskih sodno-socialnih ločitvenih postopkov. Na žalost imamo na tem področju potrebne izkušnje.

Nekoč je priznana slovenska sodnica izjavila: "(…) če sodišče dodeli staršu pravico do stika z otrokom, naj ga bo čim več (…)".  Uravnoteženo torej, dodajamo v DOOR.

Iztok Ivančič, predsednik Društva za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR), Ljubljana