Janez Janša
Nedelja, 31. 5. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Komentar urednika
Židanovo maščevanje Šarcu: Tanja Fajon
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
138
Po intervjuju z Aleksandrom Čeferinom, ki nam ga je že drugič v kratkem času vlade Janeza Janše del medijev predstavil kot rešitelja težav levice z voditelji, se je zgodila sprememba. A ni Čeferin. Predsednik SD Dejan Židan je odstopil in za voditeljico SD, ki je med strankami finančno največji bolnik, razglasil Tanjo Fajon. Sporočil je celo, da bo prihodnja premierka. Kar bi moral biti po namigih medijev Čeferin.
Po Miru Cerarju (SMC) in Karlu Erjavcu (DeSUS) se je z odstopom Židana s tem umaknil še zadnji predsednik strank koalicije, ki je pred dvema letoma doživela katastrofo na volitvah v državni zbor. Z 52 sedežev od 90 so zgrmeli na vsega 25. Židan je ravnal po zgledu Ljudmile Novak (NSi), ki se je pred zadnjimi volitvami tudi nenadoma umaknila in za vodenje brez odločanja kongresa določila Mateja Tonina (NSi). Puč je bil v NSi. Zdaj se je zgodil še v SD.
Fajonova je presegla Tonina
Židan je presenetil, ko je Fajonovo opazil kar na vrhu vlade, s katere je januarja presenetljivo zbežal Marjan Šarec (LMŠ) in ki je zdaj v rokah Janeza Janše (SDS). Za zdaj razen Židanove vizije nič ne kaže na to, da bi Fajonova prevzemala oblast.
Vlado vodi desnosredinska SDS, ki jo je na zadnjih volitvah volilo krepko več volivcev kot Šarčevo LMŠ in SD v seštevku. Celo na bolj levi strani pa SD po raziskavah javnega mnenja ni najmočnejša. Precej spredaj je LMŠ, občasno pa tudi Levica.
Fajonova pa še ni niti predsednica SD. Za to jo je Židan le razglasil.
Čaka jo še kongres.
Fajonova na vrh SD tudi ne prihaja, da bi od Janše v državnem zboru prevzela oblast. Z manj kot desetimi odstotki na volitvah, kolikor je SD dosegla pred dvema letoma, pa bi bilo to še bolj nespodobno in neodgovorno do države, kot je bilo Šarčevo vladanje z vsega 12,6 odstotka podpore.
Po letu in pol, ko so svoje kadre skupaj ravno nastavili na vse mogoče položaje in še prav začeli niso vladati, so sami sebe zamenjali, ker je Šarec, ko ga je zapustil nezakonski partner iz opozicije Levica, ugotovil, da za vladanje njegova manjšinska vlada nima večine.
Fajonova tudi na volitvah v prihodnosti ne bo konkurirala Janši. Do volivcev SDS ne seže. Cilj Židana in SD s Fajonovo je drugje: vrniti volivce, ki so od SD zašli k Šarcu, Luki Mescu (Levica) in tudi Alenki Bratušek (SAB).
Predvsem k Šarcu, ki jih ima po raziskavah javnega mnenja že nekaj časa največ, čeprav sploh nima resno organizirane stranke. Ki jo SD ima.
Fajonova je poskus Židanovega maščevanja Šarcu, ker je januarja odstopil kot šef manjšinske vlade, ki so jo skrpali po polomu na volitvah, da so oblast leve in liberalne stranke zadržale, čeprav so jih volivci iz nje nagnali.
Po odstopu Šarca je bil Židan nekaj dni povsem mrk in skrajno slabe volje. Razumel je posledice, ki so bile zanj in za njegovo stranko le slabe. Napisal je celo hudo žolčno javno pismo čez Šarca, v katerem ga je obtožil, da na oblast spravlja Janšo.
In to prav mogoče za dalj časa.
Ali bo Fajonovi uspelo to kakorkoli popraviti ali pa s SD vsaj preskočiti Šarca v raziskavah javnega mnenja, ne vemo.
V preteklosti je imela že višje in bolje plačane ambicije, kot je le voditi SD. Bila bi komisarka Evropske komisije. A ji je to spodletelo.
Je pa Fajonova vsaj uspešnejša od Tonina pri odstavljanju predsednikov lastne stranke: do zdaj je z vrha spravila že dva. Tonin le Novakovo.
Prvič je Fajonovi uspelo predsednika sklatiti leta 2014, ko je na evropskih volitvah s prednostnimi glasovi prehitela nosilca liste Igorja Lukšiča in se je moral ta posloviti kot naslednik Boruta Pahorja. To je Lukšiča zabolelo. Zdaj pa je "odnesla" še Židana. Ali pa se ji je ta umaknil. Po dolgih posvetih sam s sabo, kot je to opisal Židan. S kom je govoril, ker je spodoben, sam ne bo razkril.
SD je daleč največji finančni bolnik
Po odstopu Lukšiča je SD prevzel Židan, ki ga je v politiko pripeljal Borut Pahor, ko je bil med letoma 2008 in 2011 premier. Tudi vzpon Fajonove se je začel v času Pahorja leta 2009, ko je kariero dopisnice RTV Slovenija zamenjala za sedež v Evropskem parlamentu. V Bruslju se je znašla s prestopnikom iz LDS k SD Zoranom Thalerjem.
Thalerjeva kariera se je hitro končala z odstopom in zaporom, ker se je z angleškimi novinarji dogovarjal, kako bi z glasovanji še po strani zaslužil.
Židan pa je minister pri Pahorju postal leta 2010 po odstopu kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki ga je policija za nekaj časa pridržala zaradi suma nečednih poslov z Zmagom Jelinčičem (SNS), s katerim se je pogovarjal o zemljiščih v Murski Soboti. Objavljeni so bili posnetki pogovorov.
A v zaporu ni končal. Pogovori v politiki niso vedno kaznivi. Celo z Jelinčičem ne.
Sumi zlorab in korupcijskih poslov v SD so del vzpona Fajonove in Židana. Oba pa sta podedovala še dodaten greh svoje stranke, ki kaže, da ima ta dolgo in zapleteno zgodovino. Židan je, ko je postal predsednik, prevzel stranko, ki je v leto 2014 vstopila s 422.107 evri minusa. Takrat je bila finančno še večji bolnik med strankami le LDS s 510.301 evrom minusa. Po zadnji uradno objavljeni bilanci za začetek leta 2019 je minus Židanu uspelo dramatično povečati. Na 1,1 milijona evrov minusa. Precej mrtva LDS na drugem mestu ga je imela le še četrt milijona.
SD je pod Židanom postala daleč največji finančni bolnik med strankami. To je slabo. Odžene lahko volivce, ko se jim ponujajo za vodenje države, če še lastne stranke ne znajo upravljati.
Vse druge večje stranke so v plusu. V največjem SDS.
Do začetka lanskega leta SD ni plačala niti še vseh računov kampanj izpred desetletja. Kar je škandal. Uradni podatki, ali se je finančni rezultat do začetka letošnjega leta kaj popravil in ali so vmes že poplačali vsaj dolgove za stare kampanje, zaradi epidemije koronavirusa še niso dostopni.
Bodo pa v juniju, ko bo bolj jasno tudi, kaj natančno je finančno prevzela Fajonova. Zanesljivo pa bo to še vedno stranka z največjim minusom med vsemi.
Kuhanje mule z LMŠ in Levico
A minusov v bilanci so vajeni, mediji in volivci jim ne zamerijo zelo in na rdečo barvo so menda ponosni. Je pa, ko imaš dolgove, zanesljivo veliko lažje poslovati, če si vsaj na oblasti.
Kar zdaj, zaradi januarskega odstopa Šarca, niso.
Zaradi Šarčevega odstopa je veliko ljudi iz SD izgubilo in še izgublja dobro plačane službe ter vpliv in moč. Tudi Dejan Židan je takoj izgubil prestižno funkcijo predsednika državnega zbora.
Zdaj pa še šefa stranke.
S Fajonovo lahko Šarcu Židan vsaj malo vrne.
Kako se bo to dogajalo, pa ni skrivnost.
Fajonova je govorno bolj spretna kot Židan, povozi lahko, ko gre za propagandne učinke, tudi Šarca. Oba imata novinarske izkušnje. Fajonova zna vrteti jezik.
V opoziciji je to pomembno. Politično pa je tudi bolj radikalna od Židana in zaradi tega je lahko primeren protistrup z leve Šarcu, Mescu in Bratuškovi. Povrhu tega je napisala še magistrsko nalogo o financiranju strank in lahko morda najde recept, kako pokriti luknjo.
Manj jasno je, kaj to pomeni za državo, ki ji praviloma bolj koristijo zmerni in manj glasni politiki, ki delajo in ne rešujejo predvsem strankinih dolgov. Glasnih, ki niso veliko naredili, smo zadnje desetletje po odhodu Janeza Drnovška na levi imeli že veliko.
Fajonova tudi ne velja za zmerno, kar je bil nekoč Borut Pahor, ki mu je edinemu za SD do zdaj uspelo zmagati na volitvah in prevzeti oblast.
Pahor je v času prve vlade Janeza Janše ravnal povsem drugače kot danes Fajonova. Mirno je iz opozicije sodeloval z Janšo v zavezništvu, ki ga je ta ponudil opoziciji tudi te dni, kar je Fajonova že ostro zavrnila.
Hkrati so k Pahorjevi SD takrat prestopali prej pomembni politiki LDS, tudi nekdanji premier in predsednik Anton Rop in, na primer, Milan M. Cvikl.
To je bilo tako, kot da bi k SD danes prestopil Šarec z Damirjem Črnčecom vred.
Prestopi k SD nogometnega poslovneža Gregorja Židana ali mariborskega vstajnika Franca Trčka, ki smo jim bili priča zadnje tedne, so daleč od tistih dogodkov.
A časi so drugačni in Fajonova se je odločila, da bo namesto sodelovanja, ki ga ponuja Janša, s Šarcem in Mescem kuhala mulo.
Kot so jo nekoč v LDS, ko jih je vodil še Jelko Kacin.
Kako učinkovito bo Židanovo maščevanje Šarcu s Tanjo Fajon, ki mora najprej dobiti pravi mandat šefa SD na kongresu, pa bomo zanesljivo še slišali.
Z vseh največjih televizij.
138