Sto dni cunamija Roberta Goloba

Vlada predlaga jamstva za trgovce z energenti, če plina iz Rusije morda ne bo, jedrska elektrarna, katere elektriko je donedavno kot šef GEN-I preprodajal Golob, pa gre v remont in bo treba uvažati drago elektriko ali pa kuriti nafto, ki tudi ni poceni. Državna energetska podjetja so imela zadnje leto visoke dobičke in so si delila bajne plače in nagrade. Vsaj po letnem poročilu GEN-I pa se zdi, da Golob za lani ni dobil milijonske nagrade, ki smo jo napovedovali v medijih. Izplačali so mu le zanj običajno nagrado. Ki je tudi precej ekscesna. Natančen bruto znesek, slabega pol milijona, je skrivnost, ker je to Golob še kot direktor prikrival. Tudi v letnem poročilu za lani bruto podatka za Goloba ni. Je le neto številka letne nagrade: 200.692 evrov. Za čas do druge polovice novembra 2021.

Novice Šokantno: zaposleni v GEN-I je povprečno stal več kot minister

Šarčev Dončić Bandelli

Foto: STA , Golob je po volitvah izvedel kadrovski cunami, kakršnega še nismo videli, ni mu pa po prevzemu vlade pri kadrovanju uspelo to, kar je Marjanu Šarcu, zadnji je po 66 dneh vladanja že odstavil prvega ministra, ki ga je sam nastavil. Šlo je za Marka Bandellija. Bandelli se je po odstavitvi vrnil za poslanca. Zadnje mesece pa prejema politično nadomestilo, ker je nedavno propadel tudi na volitvah poslancev. Od takrat nikakor ne more najti službe. Čeprav je bil v preteklosti velik podjetnik. Da še nima pomembne državne službe, je tudi posledica težav Roberta Goloba, ki mu zaradi referendumskega postopka SDS še ni uspelo vlade povečati za pet novih ministrstev (resorjev) in s tem zagotoviti službe za nekajkrat več Bandellijev, ki jih mora nagraditi, ker so se na vso moč trudili proti SDS in s tem za Goloba. Zdaj pa jim ta SDS "nagaja". Ena od takšnih, ki še niso dobili ustrezne nagrade, je tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, katere stranko je (ob Šarčevi) po volitvah Golob že vključil v svoje Gibanje Svoboda, s čimer se je dolgoročno znebil dela konkurence. Na očitek, da za odsluženi kader, kot je Alenka Bratušek (ali Bandelli), še ni uredil primernih funkcij, je Golob novinarju Urošu Slaku ta teden odgovoril: "Poglejte, vsi ministri bodoče vlade, 20 njih, so že danes v vladi. Že danes delajo. Nihče ni ostal zunaj. Samo da so trije od njih na funkciji državnih sekretarjev." Premier je potrpežljiv. Čaka na pravi trenutek, da vrže na koš za Bandelija in Bratuškovo. Težava bo rešena, če Golobu na referendumu volivci ne zavrnejo večanja števila ministrstev, da bi dobili eno od najobsežnejših vlad v zgodovini države in v Evropi. Rekordno. Hkrati bo na tem referendumu, tako kaže, tudi sprememba zakona o RTV, s katero bi si Golob zagotovil možnost, da tudi tam predčasno zamenja vse, kar leze in gre, in nastavi kup svojih direktorjev in svetnikov (nadzornikov). Šef nadzornikov RTVS je bil v preteklosti, da spomnimo, Bandelli. Strokovni kader, ko gre za medije. Pravnikom v parlamentu ob teh predčasnih političnih menjavah v uradno povsem neodvisnem mediju sivijo lasje. Ustavno sodišče je nekoč takšno odstavitev generalnega direktorja Žarka Petana že razveljavilo. A pravo je pravo, politika pa politika.

Težave s Pahorjem, ki ni Türk

Golob je sindikatom javnega sektorja, ki so mu v kampanji pomagali še bolj kot Šarec in Bratuškova, zahtevajo pa boljše plače, že pred počitnicami zagotovil, da bo, ko na RTVS po referendumu nastavi svoj kader, uredil tudi financiranje RTVS. Drugače povedano: povišal bo prispevek za RTV. Plačali boste več. Sindikati pa bodo navijali, da na referendumu zmaga Golob. V teh sindikatih so novinarji in uredniki RTVS. Ki že tradicionalno navijajo. V to isto smer. In množično kandidirajo za stranke sedanje vlade in jih zastopajo v politiki. Razen enih par. Za katere pa, kot je že pred volitvami povedal Golobov Štefančič, natanko vemo, kateri so.

Novice Golob napovedal, kdaj bomo plačevali višji RTV-prispevek

Če izpustimo drobne težave pri RTV in dodatnih ministrstvih, se je pri kadrovanjih Robert Golob izkazal bolj kot katerikoli premier v zgodovini države. Takšnega kadrovskega cunamija, kot smo mu bili priča, še ni bilo. Rekordno hitro je prevzel vlado. A ni se ustavil le pri menjavah, ki so tam običajne: ministrov, državnih sekretarjev, direktorjev direktoratov.  Predčasno je zamenjal še ves vrh gospodarstva, ki ga obvladuje država. Zalomastiti je poskušal tudi po veleposlaništvih, a mu je tam kadrovske načrte prekrižal predsednik republike Borut Pahor, ki je potrdil veleposlanike, katerih imenovanja je sprožila še prejšnja vlada.

Foto: STA , Pahor, ki se mu končuje drugi predsedniški mandat, je imel tehten razlog, da je Golobu preprečil strankarsko čistko še med diplomati. Golob je pričakoval, da bo Pahor sledil zgledu Danila Türka, ki je ob koncu mandata prve vlade Janeza Janše ustavil imenovanja veleposlanikov v najpomembnejših prestolnicah po svetu: v Berlinu, na Dunaju, v Kijevu, Moskvi, Teheranu in Washingtonu. Türka je med drugim zmotilo, ker bi veleposlanik v Avstriji postal Dimitrij Rupel, ki je bil desetletja sinonim za slovensko zunanjo politiko. Vodenje vlade je takrat ravno prevzemal Borut Pahor, ki ga Ruplovo imenovanje ni motilo. S padcem banke Lehman Brothers je svet takrat udarila svetovna finančna kriza, naša država pa je bila v najpomembnejših državah dolgo brez veleposlanikov. Zaradi majhnosti Danila Türka, ki je svoje osebne zamere in interese levice postavil pred interese države. 

Cunami, ko potres šele prihaja

Predsednik republike Borut Pahor ni ravnal enako kot Türk. Strankarskih interesov Roberta Goloba ni postavil pred interes države. Čas pa je podoben. Tudi danes s strahom opazujemo ekonomsko dogajanje v Evropi in po svetu. Le da ekonomske nestabilnosti tokrat ni sprožila elita politikov in bančnikov v ZDA z megalomanskim financiranjem nakupov stanovanj brez pokritja. Za kakršno pri nas na drugačen način navija Levica Luke Meseca. Putin jo je sprožil z vojaškim napadom na sosednjo državo Ukrajino. Ni pa imel Pahor moči, da bi Goloba ustavil pri obsežnih čistkah v vrhovih državnih podjetij. Tega ne more nihče. A tudi za to pride cena. Golob je zadnje dni kadrovski cunami v podjetjih pojasnjeval politično: "Počistili" smo kader vlade Janeza Janše, vsi novi pa so strokovno izbrani. Podobno je to nekoč pojasnjeval Türk. Dimitrij Rupel zanj ni bil strokovno primeren za veleposlanika. Ker ni bil v pravi stranki ali bloku.  

To lomastenje, ki mu pravijo strokovne menjave, je v časih hudih pretresov na svetovnih trgih, v kakršnih smo danes, nevarno. V teh časih bi se vodstva podjetij morala hitro odzvati, spreminjati načrte in se prilagajati. Namesto tega pa poskušajo ugotoviti, kdo je sploh trenutni glavni šef in kdo vse bo zaradi menjav na vrhu zletel nižje. Novi šefi pa poskušajo ugotoviti, kam so prišli, kje so njihove pisarne in tajnice, načrte pa delajo predvsem o tem, kako vse bodo nižje nastavili svoje ljudi, ker so zdaj tam napačni. Ne naši.   

Po letu 2008 je bila posledica državnega amaterizma in lomastenja strank med krizo milijardna sanacija bank, ki jo je pripravil Janez Šušteršič v vladi Janeza Janše, izvedena pa je bila v obdobju Alenke Bratušek z razprodajo teh bank in paradnih podjetij tujcem. Številna so tudi propadla. 

Golobov cunami prvih sto dni ni najboljše znamenje pred potresom, ki, tako se zdi, že spet prihaja.