Nedelja, 27. 9. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Komentar urednika
Pravica širiti okužbo s koronavirusom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,88
69
V Londonu je v prvem valu epidemije koronavirusa umrlo več deset voznikov avtobusov. Ta teden so pri nas dnevne številke potrjeno okuženih preskočile rekorde iz prvega vala in po deležu novih okužb dohitevamo Veliko Britanijo. Hrvaško smo prehiteli. Bolnišnice se bližajo mejam zmogljivosti. Še več bo bolnih. Še precej huje kot pri nas je v Španiji in Franciji, kjer že sledijo vzgledu Izraela z zapiranjem delov skupnosti. To je izhod v skrajni sili, ki prizadene vse ljudi in ki, kot je pokazal ta teden potrjeni rebalans proračuna, se denarno meri v milijardah evrov.
Se bo zaprtje skupnosti ponovilo tudi pri nas? Kar nekaj dogodkov zadnjega tedna kaže v to smer. Priča smo bili neodgovornemu ravnanju večjega dela politične in družbene elite, ki se je požvižgala na tveganja, največji mediji pa se vsakič zbudijo šele, če bi lahko odletel kak minister vlade Janeza Janše. Ta teden, recimo, ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ker na prireditvi olimpijskega komiteja, ki je zbiral denar za športnike, dogajanje pa je prenašala javna televizija, za mizo ni nosila maske.
Ko olimpijski komite poniža medije
Počasi je po zahtevah po odstopu ministrice v medije in javnost prodrlo še dejstvo, da na tej prireditvi, kjer je bilo na majhnem prostoru več kot sto pomembnih politikov, direktorjev, športnikov in podobnih, tam so bili tudi številni novinarji, nihče ni nosil mask. Ni je nosil mariborski župan Saša Arsenovič, čeprav je iz Maribora pred tem pošiljal panične pozive, v kakšnih težavah so, ko bolnišnica ne more več sprejemati bolnikov, ker ni dovolj postelj. Tudi novinarji, ki so se tam za gledalce TVS pogovarjali s šefom Uefe Aleksandrom Čeferinom, so se požvižgali na maske. Sproščeni Čeferin seveda tudi.
Vsi so bili slab vzgled.
Ko se je pokazalo, da je krivec za neodgovorno ravnanje olimpijski komite, ki ga vodi Bogdan Gabrovec, ki bi "zakusko" moral odpovedati in zahtevati nošenje mask in ne obratno, ni bilo zahtev po odstopu kot pri Lipicerjevi.
Simona Kustec se je opravičila in testirala. Olimpijski komite pa je vse medije ponižal še z zavrnitvijo, da bi predstavili podatke, kdo vse je bil na njihovi prireditvi, ki jo je prenašala javna televizija in s katere smo največji mediji poročali.
Smo zasebna organizacija, ki ji javnosti ni treba razkrivati teh podatkov, so nam sporočili.
Povedali so, da smo mediji tam dobrodošli le, dokler skrbimo za reklamo, da Olimpijski komite zbere čim več denarja od države, podjetij in ljudi za svojo dejavnost, ko zagrešijo napako, pa nas naženejo in se razglasijo za tajno društvo, ki mu za dobro skupnosti ni mar.
Opozicijske in medijske kritike čez Simono Kustec, da je uvedla nošenje mask v šolah, sama pa je ni nosila, pa so tudi vsebovale netočnost. Da ni nosila maske in da je bila slab vzgled, je res. Maske v šolah pa niso posledica Simone Kustec. Niso izobraževanje.
Zahteva jih zdravstvena stroka, da bi se izognili alternativi, ki smo jo pred meseci že občutili: povsem zaprte šole in otroci, ki se učijo od doma.
To je alternativa nošenju mask.
V začetku leta, ker mask še za zdravstvene delavce in za domove za starejše ni bilo dovolj, veliko drugih možnosti kot zaprtje ni bilo. Danes jo imamo.
A mask niti v zaprtih prostorih in na prireditvah, ki jih prenaša televizija, politična, ekonomska in medijska elita ne uporablja. Potem pa še prikrivajo podatke javnosti.
Navadni ljudje pa sledimo zgledom. Tudi otroci.
Bandellijev dosežek
Najstniška aktivistka proti nošenju maske je svojo pravico, da sme biti brez maske in morda okužiti druge, ta teden poskušala uveljaviti kar na avtobusu iz Štajerske proti Ljubljani. Voznik ji ni dovolil. Posredovala je policija. Nejlo Biščanin, ki je zahtevala prevoz brez maske, so s silo spravili z avtobusa.
Mladenka je zgodbo o "nezaslišanem terorju" policije pozneje sama širila po družbenih omrežjih, kjer so jo delili tudi ljubljanski protestniški aktivisti proti maskam in vladi, zagrabili pa tudi opozicijski politiki.
Med tistimi, ki vplivajo na mlade, so tudi znane medijske osebnosti. Na primer Marko Potrč, ki se zadnje čase sicer ne oglaša več veliko. Njegove objave o nesmiselnosti mask na odprtem je Nejla zadnje čase delila na družbenih omrežjih.
Hudo nenavaden je bil odziv na vse skupaj poslanca SAB Marka Bandellija:
"Smrkljo so obravnavali kot najhujšega kriminalca. Nobenega opravičila ni za takšna dejanja. Policijska država smo … smo že tu. Za kaj pa? Za eno masko in zaradi nekega šoferja, nesramnega in primitivca."
V Londonu je več deset voznikov umrlo. Sam voznika, ki je poklical policijo, povsem razumem. Bandellija pa težko. Tudi to, da je od marca v opoziciji, ne opraviči njegovega do voznikov nesramnega sporočila.
Ko gre za Nejlo na avtobusu, pa je imel poslanec dodaten razlog, da bi moral premisliti, kaj piše po spletnih omrežjih. Lani so poslanci na predlog SDS, zasluge pa si je pripisala predsednica SAB Alenka Bratušek, ki je bila takrat ministrica za infrastrukturo, odločili, da se lahko z avtobusi zastonj vozijo starejši občani.
Ti pogosteje umrejo, če se okužijo z novim koronavirusom.
Za Nejle je okužba nepomembna gripica. Nejle pogosto še vedo ne, da so okužene. Drugi na avtobusih pa zbolijo in umrejo. Vozniki in naši starši.
Način, kako lahko zmanjšamo možnost, da bi nehote okužili druge, pa je preprost: maska. Alternativa je ukinitev avtobusnih in železniških prevozov.
Če Nejla tega ne verjame, ni s tem nič narobe. Smo svobodna družba. Otroke občasno zanese.
A na avtobusih pač, dokler je tveganje, brez maske nima kaj iskati.
Če noče sama, je prav, da jo odstranijo policisti.
Ali so uporabili preveč sile, pa bodo na policiji, ker je dogajanje medijsko razvpito, že preverili.
SD je za maske, ker je proti njim
Nenavadnih sporočil pa niso pošiljali le TV-zvezdnik Marko Potrč, ministrica Simona Kustec, odvetnik Aleksander Čeferin, župan Saša Arsenovič, športni funkcionar Bogdan Gabrovec in poslanec Marko Bandelli. To je počela tudi pomembna opozicijska stranka SD, ki je po odstopu Dejana Židana brez predsednika. Kandidatka za ta položaj Tanja Fajon nam je zadnje dni razložila, da niso proti maskam, so pa proti temu, da vlada širi strah in nemir med ljudstvom z nejasno komunikacijo in odločanjem mimo stroke.
Da SD ni proti nošenju mask, nam je Fajonova odločno pojasnila, ko so ravno sprožili kampanjo z obratnim sporočilom, za kar so jih kritizirali strokovnjaki:
Ni čudno, da smo ljudje prestrašeni in nemirni, če imamo elito, ki nam pošilja zmedena in nasprotujoča si sporočila.
Zadnji primer nenavadnih sporočil tega tedna pa je zdravnik Matjaž Figelj, ki je v Tarči javne televizije dejal, da bi bilo bolje pustiti domove za starejše odprte, saj starostnikom več pomeni stik z bližnjimi kot pa to, da bi dlje živeli.
"Saj ti starostniki bi tudi sicer zelo kmalu umrli in jaz sem prepričan, da na koncu leta ne bo velike razlike, ker bi ti tudi brez covid umrli," je razložil.
Ko gre za umirajoče, je to morda res.
Pri drugih, ki imajo pred sabo še desetletja življenja, pa to ne drži.
Vsi naredimo napake. Kot jo je ministrica. Kot jo je Olimpijski komite. Kot jo je Nejla. Kot jo je Bandelli.
In kot sem jo sam pred časom, ko sem v neki trgovini zamišljen kupoval in pred blagajno opazoval, kako vsi nosijo maske. Trenutek za tem pa me je prešinilo, da je sam nimam. Da sem jo pozabil v avtu.
Tudi pozneje, ko sem že plačal in brez maske odšel, ni nihče nič rekel.
A spregledati, ko ravnamo napak, ne smemo. O tem je prav pisati in govoriti.
Če ne bomo, nas čaka strahovito morast konec leta z veliko pogrebi in zdravstvenim sistemom na kolenih.
69