Petek, 12. 6. 2020, 4.00
4 leta, 6 mesecev
Doživljamo največji šok v zadnjem stoletju
Svetovno gospodarstvo v obdobju okrevanja po pandemiji bolezni covid-19 nedvomno čakajo korenite spremembe.
V najnovejši izdaji Global Economic Prospect, ki ga objavlja Svetovna banka, je zapisano mnenje, da je "covid-19 največji šok v obdobju miru za svetovno gospodarstvo v zadnjem stoletju". Kot številni drugi tudi Svetovna banka ugotavlja, da je glavna značilnost trenutne krize negotovost.
V normalnih razmerah bi verjetno govorili o stagnaciji gospodarske rasti in optimistično zrli proti drugi polovici leta. A šok, ki smo ga doživeli v prvi polovici leta, nas pri napovedih napeljuje predvsem na neznanke. Takšno stanje duha vpliva tudi na gospodarske napovedi in politično stabilnost v več državah po svetu. Gospodarska rast in politična stabilnost pa sta odvisni tudi od uspešne reorganizacije mednarodne trgovine, ki je ena izmed večjih žrtev koronakrize.
Napovedi, da se bo mednarodna trgovina zmanjšala tudi za tretjino, temeljijo predvsem na upočasnitvi gospodarske rasti. A te napovedi le delno upoštevajo preostale vidike oteževanja mednarodnih transportnih poti, predvsem premik ljudi in blaga. Omejitve niso povezane zgolj z logističnimi problemi, temveč tudi z administrativnimi, kar se, med drugim, izraža v težavnih postopkih pri prehodu državnih meja. Tudi prejšnja gospodarska kriza je imela za posledico močnejšo protekcionistično politiko in države bodo svoje nacionalne interese tudi tokrat zaščitile predvsem z uvedbo ukrepov, ki bodo spodbujali domačo potrošnjo in proizvodnjo. Globalne nabavne verige so zaradi otežene logistike izpostavljene tudi večjim tveganjem.
Rešitev je v regijskem povezovanju
Da so se politike dobavnih verig vrnile na vrh agende številnih držav, ugotavlja tudi Steve Altman v članku, objavljenem v reviji Harvard Business Review (vir). Kot eno izmed ključnih razprav, povezanih z globalizacijo, vidi koncepte "zmanjševanja" v primerjavi s "premikom" v domače okolje. V tej povezavi vidi spremembe v mednarodni trgovini in neposrednih tujih naložbah. Sprašuje se, ali bodo podjetja in države iskali večjo varnost pri mednarodni diverzifikaciji ali bodo poskušali spodbuditi domačo samooskrbo. Ekonomska logika skoraj vedno daje prednost prvemu pristopu.
A v obdobju protekcionizma je mogoče pričakovati, da bo politična pobuda za drugo rešitev močnejša. Nekatera podjetja bodo primorana poiskati alternative pri ustvarjanju prihodka predvsem na domačem trgu. Tista, ki jim poslovanje to omogoča, pa se bodo pri izvozu lahko osredotočila na bližnje trge. Regijsko povezovanje skriva potencial za izvoz v naslednjem obdobju, saj bo ponudilo alternativo dolgim in tveganim dobavnim verigam.
K spremembam bodo seveda pripomogli tudi odnosi med velesilami. Pričakovati je mogoče, da bo ameriški predsednik v mesecih pred volitvami zaostril gospodarske odnose ne zgolj s Kitajsko, temveč tudi z EU. To je nakazal na srečanju z ameriškimi ribiči, ki jim je obljubil, da bo uvedel carine na evropske avtomobile kot protiukrep carinam, ki jih ima EU na uvoz ameriških jastogov. V luči napetih notranjepolitičnih in družbenih razmer v ZDA se bo protekcionistična politika ZDA v prihodnjih mesecih verjetno še zaostrila in bo pomembno vplivala na mednarodno poslovanje.
Raje na Zoom kot na letalo
Koronakriza bo spremenila mednarodno poslovanje bolj kot karkoli, česar se danes spominjamo. Svetovna banka razumljivo to ocenjuje kot šok, kakršnega ne poznamo. Pandemija je namreč spremenila tudi poslovne navade ljudi in jih pripravila na delovanje v novih razmerah, z namenom upravljanja novonastalih tveganj. Te navade pa so razkrile tudi nekatere prednosti. Te prednosti se bodo odražale tudi v izogibanju nepotrebnim poslovnim potovanjem.
Hiter porast spletnih konferenc in videosestankov je ponudil alternativo, uporaba katere bo tudi takrat, ko se bodo razmere popolnoma normalizirale, deloma (p)ostala stalna praksa. Temu bo botrovalo predvsem spoznanje, da je mogoče marsikateri dogovor skleniti tudi brez dolge in drage poslovne poti v tujino ter s tem poslovanje racionalizirati in optimizirati. Tudi zato bo segment poslovnih potovanj okreval med zadnjimi in posledica tega je že to, da ni mogoče pričakovati, da bodo letalske družbe v bližnji prihodnosti enake, kot so bile do zdaj. Gre za velik šok v eni od industrij, a takšnih je še več.
Poleg poslovnih navad in običajev pa se spreminjajo tudi vloge držav in se redefinira globalizacija. Večji protekcionizem in večja tveganja v globalnih nabavnih verigah bodo spremenili poslovanje mednarodnih podjetij, ki bodo alternative iskala na notranjih trgih. V mednarodnem poslovanju bodo priložnosti predvsem na regionalnih trgih, ki bodo ponujali večjo varnost zaradi bližine, krajših logističnih poti in manjših tveganj, takšna partnerstva pa bodo tudi zato stroškovno bolj učinkovita in dobičkonosna. Podjetja bodo z regijskim delovanjem lahko iskala svojo konkurenčno prednost.
2