Melania Trump je znanilka temnih časov za zahodne vrednote

Ko sem pred dvajsetimi leti prvič od blizu izkusil ZDA, sem občudoval odprtost prebivalcev in njihovo zmožnost za sožitje v različnosti. Za mladega Slovenca z živo izkušnjo tako enopartijske enoumnosti kot sveže razpihanega ognja starih nasprotij je bila ameriška izkušnja osvežujoča, saj je dokazovala, da je mogoče sobivati z razlikami in navkljub razlikam.

Mogoče je, da se na sosedov uspeh ne odzovem z nevoščljivostjo, zagrenjenostjo ali celo napadalnostjo.

Preberite še:

-> Mediji pod drobnogledom: nauki iz brutalnega spopada Trump vs. Clinton
-> Zakaj lahko kandidati v ZDA nagovarjajo volivce tudi na dan volitev
-> Kaj dva dni pred predsedniškimi volitvami v ZDA kažejo napovedi?
-> Kako lahkotno se v Sloveniji obmetavamo z gnojem
-> Zaljubljeni smo v vlogo žrtve in hlapca

Mogoče je, da sodelujeva in se vzajemno spoštujeva, tudi če obstajajo globoke razlike med nama. Mogoče je, da se na sosedov uspeh ne odzovem z nevoščljivostjo, zagrenjenostjo ali celo napadalnostjo.

Če jaz ne morem vladati, tudi ti ne boš!

Moja selitev v ZDA je sovpadla z drugim mandatom Billa Clintona. Takrat je že bilo mogoče opaziti prve znake globoke razdeljenosti med Američani. Republikanci pod vodstvom Newta Gingritcha so se bolj kot z vladanjem ukvarjali s tem, kako bi spodkopali predsednika in demokrate. Busheva ekipa neokonservativcev je državo zapletla v drage vojne, po Obamovi zmagi pa so vladi še naprej metali polena pod noge. Če jaz ne morem vladati, tudi ti ne boš! Pa če vse hudič pobere!

In hudič pridno pobira.

Ta izkušnja je nam Slovencem žal dobro poznana. Izključevanje je v Sloveniji postalo uradna politika v trenutku, ko je Komunistična partija izsilila podreditev preostalih članic Osvobodilne fronte. Kot vsi dobro vemo, ta politika nikoli ni bila obsojena in zavržena. Tiste, ki se niso želeli podrediti, je čakala smrt. Saj komunisti niso bili prvi v Sloveniji, ki so poskusili zagreniti življenje svojim idejnim in političnim nasprotnikom.

Mogoče je, da sodelujeva in se vzajemno spoštujeva, tudi če obstajajo globoke razlike med nama.

Že pred vojno so ministri v bizantinskem delu Jugoslavije favorizirali družinske člane, v habsburškem pa strankarske in ideološke pristaše. Ampak ne za ceno izničenja nasprotnika. In niti ne za ceno uničenja države. Če učitelj ali sodnik nista bila po volji ministra, sta bila premeščena, morda se jima je znižala plača. Ni pa se jima bilo treba bati, da ju bodo ponoči ubili, njiju in še njuno družino povrhu. Politična preigravanja za prevlado so eno, izključevanje, ki pripelje do izničenja nasprotnika in spodkoplje temelje civiliziranega sožitja, je čisto nekaj drugega.

Zahod je bil sinonim za humanizem, razsvetljenstvo, demokracijo, pravo in svobodo. Vzhod je utelešal nasprotje tega: kolektivizem, mračnost, oblastniška samovolja, nesvoboda.

Človek proti Človeštvu

Dolgo časa je veljalo, da je bistvena razlika med (evropskima) Zahodom in Vzhodom v njunem odnosu do človeka. Zahod je bil sinonim za humanizem, razsvetljenstvo, demokracijo, pravo in svobodo. Vzhod je utelešal nasprotje tega: kolektivizem, mračnost, oblastniška samovolja, nesvoboda.

Melania v grščini pomeni črna, temna. Foto: Getty Images

Koliko je na evropskem Vzhodu (in bizantinskem Jugu) veljalo človekovo življenje, nazorno prikazujejo statistike žrtev druge svetovne vojne. V vzhodnih (boljševistvičnih) državah je bilo do desetkrat več žrtev kot v zahodnih državah: nekaj zaradi nekompetentnih voditeljev, ki so vojake in civiliste pošiljali v gotovo smrt, nekaj zaradi protislovanskega rasizma nacističnega agresorja, veliko pa preprosto zato, ker boljševiki niso pobijali le napadalcev, ampak tudi lastne ljudi.

Bistvena razlika med Vzhodom in Zahodom je bila v tem, da je po zahodnem pojmovanju človekovo življenje najvišja, absolutna vrednota.

Bistvena razlika med Vzhodom in Zahodom je bila v tem, da je po zahodnem pojmovanju človekovo življenje najvišja, absolutna vrednota. Na Vzhodu, v mešanici modernih kolektivističnih ideologij in srednjeveškega bizantizma, posameznik praviloma potegne "ta kratko" in je žrtvovan na oltarju Človeštva, Proletariata, Države in podobnih idej.

Da je v (delno) okupirani Franciji, v kateri je živelo precej Judov, za posledicami vojne umrlo 1,4 odstotka prebivalstva, v (delno) okupirani Sovjetski zvezi s podobno številčno judovsko manjšino pa 14 odstotkov, je zgolj statistična ponazoritev te globoke razlike med evropskim Vzhodom in Zahodom. Zahod ceni človeka in zna relativizirati medsebojne razlike.

Razvoj od kavalirstva do ženskarstva

V luči tega zgodovinskega ekskurza lahko za Združene države Amerike 21. stoletja rečemo, da se odmikajo od vrednot Zahoda. Polarizacija se krepi, demokrati in republikanci se medsebojno izključujejo, Trumpova retorika ne dopušča prostora za "gentlemen's agreement": kandidat in njegovi navijači (fan je skrajšava za fanatik) Hillary označujejo za pokvarjeno, pravijo, da jo je treba poslati v zapor, da je morilka, ker je proti zakonski prepovedi splava, in tako naprej.

Naša dejanja in naš molk so sistem spodkopali do te mere, da je na površje priplaval Donald Trump: demagog, ki bo za to, da zmaga, uporabil čisto vsa sredstva. Tudi tista najbolj odurna. Foto: Reuters

To je nezdružljivo z moderno demokracijo in pravno državo, zato ne more presenetiti, da se je celo Busheva družina javno odrekla Trumpu. Vedo namreč: če Trumpu danes uspe uničiti svojo politično nasprotnico, je samo vprašanje časa, kdaj se bo spravil name. V takem svetu nihče ni varen.

Celo Busheva družina se javno odrekla Trumpu. Vedo namreč: če Trumpu danes uspe uničiti svojo politično nasprotnico, je samo vprašanje časa, kdaj se bo spravil nanje. V takem svetu nihče ni varen.

Kakšna pa je cena za tovrstno civilizacijsko nazadovanje? Državljani so bolj razdraženi, tesnobni, med njimi je več sporov, zaradi splošne negotovosti se zmanjša tudi gospodarska dejavnost. Na ravni profesionalnega političnega sistema dobimo negativno selekcijo. Pametnemu in spodobnemu človeku se vse skupaj upre.

Državljani, ki z nizkotnim političnim cirkusom ne želijo imeti več opravka, izstopijo iz skupnega projekta, ki mu rečemo sodobna demokratična država. V letalu ostanejo barabe in ženskarji. A s tem ni konec. Sčasoma izstopijo tudi piloti, to je politiki in kandidati, ki so povečini vendarle spodobni ljudje. Kdo želi biti tarča nizkotnih udarcev, kdo želi zapravljati svoj čas za politikantske spletke, od katerih nihče ne bo imel dobička?!

Državljani, ki z nizkotnim političnim cirkusom ne želijo imeti več opravka, izstopijo iz skupnega projekta, ki mu rečemo sodobna demokratična država. V letalu ostanejo barabe in ženskarji.

Odmik od vrednot sodobnega Zahoda pripelje do tega, da državo vedno bolj upravljajo korumpirani ljudje in ljudje brez hrbtenice. Ne more biti drugače. Pošten človek si bo namreč rekel: "Če igram pošteno, me bodo izigrali. Povrhu vsega me imajo ljudje za pokvarjenca. Edina logična alternativa zame je: bodisi se umaknem iz politike bodisi postanem tak, za kakršnega me imajo." Na ta način ljudje dobijo točno tisto, kar si ustvarijo.

Poštenjak je vedno v manjšini in vedno zmaga

Če sistem ostaja pri življenju, namesto da bi se sesul in nas pokopal pod sabo, se moramo zahvaliti tistim redkim sodržavljanom, ki plavajo proti toku. Dokler bodo med nami taki ljudje, bo stvar preživela. Več ko bo med nami takih ljudi, bolje nam bo šlo. Bolj ko bomo take ljudi spodbujali in jim pomagali, večje bo blagostanje za vse.

Naša dejanja in naš molk so sistem spodkopali do te mere, da je na površje priplaval Trump: demagog, ki bo za to, da zmaga, uporabil čisto vsa sredstva. Tudi tista najbolj odurna.

Ne smemo se namreč slepiti: Amerika ni čez noč postala nestrpna in izključujoča družba. Tako kot v vsaki družbi so bili tudi v Ameriki vedno ljudje in skupine, ki se jim razumen človek raje izogne. Težava zadnjih dveh desetletij je v tem, da so se spodobni in dobronamerni ljudje umaknili ali bili porinjeni na rob. Naša dejanja in naš molk so sistem spodkopali do te mere, da je na površje priplaval Trump: demagog, ki bo za to, da zmaga, uporabil čisto vsa sredstva. Tudi tista najbolj odurna.

Retorika Donalda Trumpa ne dopušča prostora za "gentlemen's agreement": kandidat in njegovi navijači (fan je skrajšava za fanatik) Hillary označujejo za pokvarjeno, pravijo, da jo je treba poslati v zapor, da je morilka, ker je proti zakonski prepovedi splava, in tako naprej. Foto: Reuters

Republikanci pod Newtom Gingrichem so Clintonovim napovedali vojno na življenje in smrt. Podobno so njihovi nasledniki ravnali z Obamo. Že res, da občasno kdaj zmagajo, a cena je visoka. Zastrupljajo namreč zrak, ki ga tudi oni potrebujejo za preživetje. Njihovi predsedniški kandidati se lahko zgolj sebi zahvalijo za to, da jih je Trump pometel s političnega odra. V preteklih letih so sejali veter. Zdaj žanjejo vihar.

Melania nemo stoji ob možu, ki Ameriko vodi v temo sebičnosti, nestrpnosti in izključevanja.

V prihodnjih tednih in mesecih bomo videli, ali bo vihar omejen na republikansko stranko. Nam, sopotnikom Američanov na globalizirani barki, je usojeno, da delimo njihovo usodo. Uboga Melania, ko je pred dvajsetimi leti zapustila Slovenijo, zagotovo ni pričakovala, da bo postala tragična žrtev neusmiljene boginje Usode. Nomen omen: Melania v grščini pomeni črna, temna. Melania nemo stoji ob možu, ki Ameriko vodi v temo sebičnosti, nestrpnosti in izključevanja.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.