Ponedeljek, 30. 5. 2016, 22.30
7 let, 1 mesec
Mejni prehod na Trgu OF
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
33
Ko zadnje čase spremljam domačo družbenopolitično sceno, me čedalje pogosteje prime, da bi se izselil. Ampak vem, to ni rešitev. Naslednje, kar pomislim, je, da smo preveč različni za eno državo. Da bi jo bilo najbolje razdeliti. Npr. po 46. vzporedniku. Morda tri minute bolj severno. Poglejmo, kako je s tem.
Vsi proti vsem
Za eno boljših ilustracij slovenske politične situacije je oni dan poskrbel Milan Zver. Takole je tvitnil: "Bravo @nkmaribor. Včasih se zdi, da delite usodo moje politične družine. Vsi so proti vam/nam. A se ne damo! Gremo naprej proti Lj-purgerjem!"
Za razliko od razgretih navijaških komentatorjev mu v celoti spregledam nogometni žar, s katerim je za svoj Maribor in proti "moji" Ljubljani. Omejil se bom na politično dimenzijo tvita, v kateri je dragemu Milanu ušlo bistvo domačega razumevanja politike na splošno in SDS-ovega še posebej. "Vsi so proti nam. A se ne damo!" Seveda so v nogometu vsi proti Mariboru. Vsi klubi so tudi proti Olimpiji. In celo proti Zavrču. V nogometu igrajo vsi proti vsem.
V politiki pa niso nujno vsi proti vsem. Graditi je treba zavezništva. Ne šteje, kaj vse si predlagal, šteje, kaj je bilo izglasovano. Ne štejejo izgovori, šteje, kaj je bilo sprejeto. Da je kaj sprejeto, potrebuješ zaveznike. Da na koga vplivaš, moraš z njim vsaj komunicirati.
Narativ je učeno ime za zgodbo, ki daje okvir za razumevanje dogodkov. Razlagali bi jih lahko tudi s kakšno drugo zgodbo. Narativ "sami proti vsem" je dober izgovor za vse mogoče težave. Češ, vsi so proti nam. Če jih je premalo proti nam in če so premalo proti nam, si znamo sami pomagati. Ne nazadnje po Twitterju. Odganjati je ljudi lažje kot privabljati.
Narativ je uporaben tudi pri pojasnjevanju, ko kdo stranko zapusti. Izdati tiste, ki imajo vse proti sebi, je grdo. Če bi kdo zapustil piknik, bi se morda vprašali, zakaj. "Dezerterji" pa nimajo vzrokov, ampak motive. Vse lahko ostane, kot je bilo.
Kot je, nam sicer ni všeč. A če že nimamo uspehov, imamo vsaj izgovore in krivce za neuspeh. Tudi to je nekaj.
Referendum
Medtem pa oni drugi bučno praznujejo 27. april, 2. maj, 4. maj, 9. maj, 25. maj, imajo Kardeljeve in Titove igre, rehabilitirajo revolucijo, ideološko čistijo svet RTV, prepovedujejo Krkoviču, da bi nagovoril dijake, postavljajo spomenike Ivanu Mačku Matiji in podobnim, odganjajo domače in tuje podjetnike …
Zakaj?
Ker lahko. Ker imajo večino. Ker vladajo sami.
Da vsem drugim tega ne bi bilo treba prenašati, bi se lahko izgovorili, da se jim v Sloveniji dodeli neki rezervat za ljudi desnega političnega prepričanja. Kot za ameriške Indijance. Lahko bi imeli "duty free" trgovine z viskijem in igralnice!
Bolj demokratično pa bi bilo državo razdeliti na dva dela – en del za leve, drugi za desne. V prvem bi na zastavo prišili nazaj zvezdo, pospešeno in neovirano obnavljali navade in strukture prejšnjega sistema, trg revolucije bi bil spet Trg revolucije, lahko bi se izpisali iz Nata in se celo združili nazaj z republikami nekdanje Jugoslavije, da pri romanjih v Kumrovec, Hišo cvetja ali v "vikendice" na Hrvaškem ne bi potrebovali potnega lista. Nacionalizirali bi vodo Heinekenu in Kofoli, pozneje pa še vse tuje investicije, uvedli depozit za potovanje v tujino, par – nepar in vodo na bone, pisoarje tudi za ženske, uvedli še kakšnega varuha že kakšnih pravic in še kakšno državno podjetje.
V desnem delu bi bilo ravno obratno. Ne bom našteval. Saj se razumemo.
Checkpoint Charlie
Premislil sem tudi o tem, kako državo tudi fizično razdeliti na dva dela. Uporabili bi star židovski princip – eden deli, drugi izbira. Levi npr. bi razdelili državo na dve ozemeljski celoti, desni pa bi izbrali, v katero bi se preselili. Levi bi zato zelo pazili, da bi bila razdelitev kar se da pravična. Preseljevanje bi nekaj časa trajalo, ampak se da. V Bosni so dokazali, da gre, če se mora. Če bi bilo desnih samo tretjina, bi pač državo razdelili na tri čim bolj enake dele, in bi desni izbrali enega.
Ali pa bi Slovenijo razdelili po nekem vzporedniku. Kot Korejo ali nekoč Vietnam. Morda po tistem, ki gre skozi avtobusno postajo oz. Trg OF v Ljubljani. Ljubljano bi razdelil na dva dela in ne bi bilo več take prometne gneče na Tivolski. Na Bavarskem dvoru bi bil Checkpoint Charlie. Vsaka od neodvisnih držav bi imela svoje inštitucije, tudi svojo nacionalno RTV, svoje dominantne časopise … V levi Sloveniji bi državno televizijo prevzela Mladina, v desni pa bi svojo dobil Reporter.
Ja, tako daleč me razočara ideološko zapenjanje dominantnega medijsko-političnega kompleksa in ljudi, ki so jim oprali glave, da si včasih mislim, da ne gre drugače, kot da Slovenijo razkosamo.
Kratkotrajne sanje
Sanje, da ne bi več živel v isti državi z jugonostalgiki, regresivnimi utopisti, anarhosocialisti in kar je še teh levičarjev z ideologijo, močnejšo od zdrave pameti, te lepe sanje se nehajo v trenutku, ko se vprašam, kje bi pa jaz hotel živeti. V Levi ali Desni Sloveniji. Severno ali južno od Trga OF.
Boste rekli, da v Desni. Ampak se sprašujem, ali bi res hotel živeti v državi, ki bi ji vladal desni antipod naših današnjih medijskih in političnih voditeljev. Vladali bi ji ljudje, ki jih je najprej 45 let tlačil komunizem, potem pa so bili še 25 let na strani, ki je izgubljala v tranziciji. Ti ljudje bodo vse te frustracije, zamere in slabo voljo v svojem kosu Slovenije neovirano sprostili. Ne bom sicer rekel, da bi šli z dežja pod kap, ampak ne bi bilo samo rumeno sonce na modrem nebu.
Obsojeni
Na koncu pač pridemo do tega, da moramo nekako shajati skupaj. Da je celo koristno, da imajo drug drugega, ker bi jih sicer predaleč zaneslo.
In zakaj jih vseeno zanaša? Toliko zanaša? Da ne bo pomote, zanaša oboje, le da imajo levi dosti boljše ozvočenje in večji dejavnik vpliva. Zato, ker drug na drugega nimajo vpliva. Ker je sicer veliko kričanja in ropotanja, ki pa je popolnoma brez učinka. Ker vsak govori samo še svojim, ne pa onim drugim. Ker niso med seboj zapleteni v nobene procese ali odločitve, kjer bi sodelovali. Kjer bi morali sodelovati. Kot je bilo treba ob osamosvojitvi in ob vstopu v EU, Nato.
Ali ker jim ne pustijo? Ker si ne želijo? Ker radi vidijo, da so sami proti vsem in ker jih radi vidijo same proti vsem? Ker smo drug nad drugim obupali?
Če smo obupali, premislimo o delitvi po 46.05 vzporedniku. Jaz nisem obupal. Če bi, ali nad "našimi" ali nad "vašimi", tega ne bi pisal.
33