Torek, 31. 5. 2016, 11.01
6 let, 7 mesecev
Kaj prinaša nov predlog družinskega zakonika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,15
17
Nov družinski zakonik prinaša širšo definicijo družine ter jasno razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ter pravosodni minister Goran Klemenčič sta predstavila nov predlog družinskega zakonika, ki pa ne bo posegal v vprašanje pravic istospolnih parov, zaradi česar je zakonik pred štirimi leti na referendumu padel.
Ključni poudarki novega družinskega zakonika:
-
širša definicija družine,
-
otrok se ne bo smelo odvzeti, če jih je mogoče drugače zavarovati,
-
jasna razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči,
-
možnost sklenitve predporočne pogodbe in
-
stari starši bodo lahko posvojili otroka, ki so mu starši umrli.
Širša definicija družine
"Definicija družine bo zdaj širša, gre za skupnost otroka z obema ali enim od staršev oz. osebo, ki skrbi zanj," je uvodoma dejala ministrica Kopač Mrakova. Novosti so povezane z ukrepi za varstvo otroka. Za varovanje koristi otroka, vzgojo in varstvo so najprej odgovorni starši. Ukrepe je zato mogoče izvesti le, ko starši svoje pravice ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka, je dejala ministrica.
Otrok se ne bo smelo odvzeti, če je mogoče drugače zavarovati otroka. "Odvzem je mogoč le, če je otrok ogrožen," pravi. Zakon prinaša jasno razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči. CSD bo moral za svoje ukrepe v 48 urah dobiti odredbo sodišča. Nov predlog med drugim tudi določa, da bodo lahko stari starši posvojili otroka, ki so mu starši umrli.
Kopač Mrak: družina je otrok + starši ali eden od staršev ali oseba, ki skrbi za otroka @SiolNEWS pic.twitter.com/c6956Ohtys
— Urška Makovec (@UMakovec) May 31, 2016
O vprašanjih varstva, vzgoje in preživljanja otroka ter o stikih in izvajanju starševske skrbi bo po novem odločalo sodišče, pri tem pa bo upoštevalo mnenje otroka. Centri za socialno delo bodo še naprej opravljali strokovno delo za družino. Sodišče bo tako prevzelo odločevalski del. Ministrica je ob tem napovedala sodelovanje stroke in sodišč, da ta ne bi bila dodatno obremenjena. Zakonik sicer prinaša tudi možnost sklenitve predporočne pogodbe in družinsko mediacijo kot posebno primerno metodo za reševanje družinskih sporov.
Družinski zakonik po besedah Kopač Mrakove prinaša tudi prepoved telesnega kaznovanja, kar bo urejeno v zakonu o preprečevanju nasilja v družini.
Bi bilo v primeru velenjskih dečkov po novem zakoniku kaj drugače?
V primeru velenjskih dečkov bi bil po novi ureditvi postopek odločanja drugačen. Odločalo bi sodišče, ki bi imenovalo tudi rejnika. CSD bi podal predlog, da se to izvede, izdelal bi mnenje. Vsi ukrepi bi bili časovno omejeni. Tudi rejništvo bi trajalo največ tri leta, je pojasnila ministrica in dodala, da se stalno preverja, ali je sprejeti ukrep tudi najboljši mogoč ukrep. Rejniška družina bi bila zaradi nove definicije družine obravnavana drugače.
Bomo potrebovali več sodnikov?
"Gre za področje, kjer si ne moremo privoščiti spodrsljajev," je dejal minister Klemenčič. Povedal je, da ne razmišljajo o ustanovitvi posebnih, specializiranih sodišč, ampak le o družinskih oddelkih, ki ponekod že obstajajo. "Ta zakonik ne bo prinesel potrebe po več sodnikih – potrebujemo le boljšo mrežo in optimizacijo," pravi minister.
Družinski zakonik bo v javni razpravi 60 dni.
17